Novice

dediščina

Novice: Obisk muzeja v času nevarnosti okužbe s koronavirusom

Tolminski muzej, 22. junij 2020 ― Drage obiskovalke in obiskovalci! V Tolminskem muzeju že 70 let uspešno opravljamo svoje poslanstvo - hranimo in predstavljamo premično kulturno dediščino javnosti. Na obisk vas vabimo tudi v času, ko je še prisotna možnost okužbe s koronavirusom SARS-CoV-2. Nekatere razstave smo prav zaradi negotove situacije postavili na prostem. Na Mestnem trgu v Tolminu si lahko ogledate razstavo z naslovom Nemške kostnice med Sočo in Piavo, na ...
Novice: Posoška dediščina na ulici - Razstava ob 70-letnici Tolminskega muzeja

Novice: Posoška dediščina na ulici - Razstava ob 70-letnici Tolminskega muzeja

Tolminski muzej, 22. junij 2020 ― Pred 70 leti je bila v Tolminu zasnovana prva muzejska ustanova, katere naslednik je današnji Tolminski muzej. Del bogate kulturne dediščine, ki jo muzej danes hrani, je sedaj na ogled tudi na ulicah Bovca, Kobarida in Tolmina. Zanimivi predmeti z Bovškega so z besedo in sliko predstavljeni na pročelju bovškega kulturnega doma, kobariška dediščina je na ogled na trgu ob cerkvi v Kobaridu, izbrani predmeti s Tolminskega pa ...
Skupna vstopnica – Muzejska ploščad Metelkova

Skupna vstopnica – Muzejska ploščad Metelkova

SEM, 22. junij 2020 ― Oglejte si 3 muzeje za ceno ene vstopnice! Kulturne inštitucije na muzejski ploščadi Metelkova ponujamo skupno enodnevno vstopnico: Slovenski etnografski muzej, Narodni muzej Slovenije - Metelkova in MG+MSUM. Z nakupom vstopnice v kateremkoli od treh muzejev na muzejski ploščadi Metelkova ima obiskovalec s predložitvijo te vstopnice isti dan prost vstop v ostali dve inštituciji. Posebna ponudba velja med 21. junijem in 30. avgustom 2020.
1965 Rovinj – Končni izlet

1965 Rovinj – Končni izlet

Stare slike (Cerknica), 22. junij 2020 ―   Junij je mesec zaključka šolskega leta, povezan s podelitvijo spričeval, valetami in maturantskimi plesi, predajami ključev in ostalimi prelomnicami v življenju mladih ljudi. Pa tudi s šolskimi izleti. Tudi v mojem času šolanja je bilo tako. Leta 1965 smo osnovno šolo v Novi vasi končali kot ena največjih povojnih generacij učencev. Če se prav […]
1940 Rakek – Ustanovitev župnije

1940 Rakek – Ustanovitev župnije

Stare slike (Cerknica), 21. junij 2020 ― Župnija Rakek je bila ustanovljena 1. januarja 1940. V spomin na šestdesetletnico je bila izdana podobica na sliki. Ob tej priliki je v župnijskih oznanilih »Naš Rakek« od 26. decembra 1999 do 10. decembra 2000 izhajala priloga Župnijska kronika. V njej je popisana zgodovina Rakeka, napori za gradnjo nove cerkve, prizadevanja za samostojno župnijo in […]
1967 Ljubljana – Posvetilo Ivana Matičiča Hrvoju Maistru

1967 Ljubljana – Posvetilo Ivana Matičiča Hrvoju Maistru

Stare slike (Cerknica), 20. junij 2020 ― Eno zadnji Matičičevih obsežnejših del je povest Rezinka, ki je kot redna knjiga izšla v zbirki Slovenske večernice 117 za leto 1967. Kot Maistrov borec je Ivan Matičič prijateljeval z Rudolfom Maistrom in tudi njegovima sinovoma Hrvojem in Borutom. Kot urednik gozdarske založbe pri Zvezi gozdarskih društev Slovenije sem se s Hrvojem Maistrom srečal leta […]

20. junija 1893 je v Celju umrl Josef Neckermann, zdravnik in celjski župan

Kamra.si, 20. junij 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. junija 1893 je v Celju umrl Josef Neckermann, zdravnik in celjski župan. Rodil se je 29. novembra 1829 v Celju.   Rojen je bil v družini okrožnega ranocelnika in mestnega zdravnika Rudolfa Neckermanna. V domačem mestu je končal osnovno šolo in gimnazijo, nato pa študiral filozofijo in medicino na Dunaju.Leta 1856 je začel opravljati delo rudniškega zdravnika v Pečovniku, kmalu odšel v Vrbovec pri Mozirju in postal v Mozirju tudi občinski svetovalec. Očitno se je za javno življenje odločil že zelo zgodaj; tako se je zelo zavzemal, da bi Celje dobilo status avtonomne občine, kot zdravnik pa hkrati tudi za prenovo obstoječe bolnišnice. Leta 1868 je bil v Celju izbran za »posebnega špitalskega ordinarija«, po dograditvi nove bolnišnice pa ga je deželni odbor imenoval za sanitetnega svetnika.V letu 1870 je bil izvoljen za celjskega župana in to funkcijo opravljal celih 23 let – vse do smrti. V bolnišnici ga je zato v veliki meri nadomeščal dr. Gregor Jesenko. Od leta 1867 do svoje smrti je bil tudi poslanec štajerskega deželnega zbora, kjer je zastopal volivce mestne kurije.Mesto se je v času njegovega županovanja zelo hitro razvijalo. Na njegovo pobudo so ustanovili leta 1871 Olepševalno društvo, ki je pomembno zaznamovalo zunanjo podobo Celja in njegovo turistično ponudbo. V veliki meri je pripomogel, da je država v Celju ustanovila Cinkarno, ki je pomenila veliko prelomnico v celjskem gospodarskem razvoju. Prizadeval se je tudi za regulacijo Savinje, tako da so jo v letih 1876 in 1893 od Mozirja do Levca tudi izvedli. V mestu so bila zgrajena številna javna poslopja: gledališče (1885), mestna hranilnica (1887), s preselitvijo osnovne šole v Staro grofijo (1873) je rešil šolsko prostorsko vprašanje, leta 1878 pa so na Čret preselili tudi mestno pokopališče. Število prebivalstva v mestu se je s 4224 v letu 1869 povečalo na 6224 v letu 1890; demografska rast sama potrjuje ugodne razvojne trende.
1927 Cerknica – Švedsko letalo (6)

1927 Cerknica – Švedsko letalo (6)

Stare slike (Cerknica), 19. junij 2020 ― V arhivu neobjavljenih fotografij Stareslike je bila ta fotografija dolga leta. Sedaj sem jo malo bolj podrobno pregledal, povečal. Ugotovil sem, da ne na njej veliko zanimivih podrobnosti. Z datumom nastanka te fotografije smo se na strani Stareslike zaposlovali že pred leti. Sprva nismo vedeli, da gre za več letal, pa je bila uganka še težja. […]

19. junija 1960 je v Šoštanju umrl Ivan Napotnik, slovenski kipar

Kamra.si, 19. junij 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. junija 1960 je v Šoštanju umrl Ivan Napotnik, slovenski kipar. Rodil se je 12. decembra 1888 v Zavodnjah. Ivan Napotnik je odraščal na Zdovčevi domačiji v vasi Zavodnje nad Šoštanjem. Za rezbarjenje in oblikovanje iz gline ga je navdušilo delo potujočega rezbarja. Obiskoval je ljubljansko umetno-obrtno šolo, leta 1906 pa je odšel na Dunaj, kjer je leta 1907 pričel s študijem kiparstva na Akademiji upodabljajočih umetnosti in do leta 1915 zaključil specialko pri prof. Edmundu Hellmerju. V študijskih letih je razstavljal na Dunaju, v Gradcu, Münchnu in Ljubljani. Večkrat je delal v ateljeju znanega madžarskega kiparja Janosa Horvaya. Še pred koncem vojne se je Napotnik vrnil v rodni kraj, na katerega je bil zelo navezan ter tam ustvarjal in kmetoval.

19. junija 1877 je v Rimskih Toplicah umrl Karl Friedrich Henn, zdravnik, ki je "odkril" mineralni vrelec v Radencih

Kamra.si, 19. junij 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. junija 1877 je v Rimskih Toplicah umrl Karl Friedrich Henn, zdravnik, ki je "odkril" mineralni vrelec v Radencih. Rodil se je 5. maja 1809? na Frakolovem (domnevno). Ime Vojničana dr. Karla Henna (priimek je večkrat zapisan tudi kot Hen) je najtesneje povezano s širom poznano mineralno vodo iz Radencev. O kraju njegovega rojstva in šolanju se v razpoložljivi literaturi pojavlja vrsta nasprotujočih si podatkov. Rojen naj bi bil v ugledni nemški družini v dvorcu Frankolovo (Sternstein), kar pa je manj verjetno, saj njegovo rojstvo ni zabeleženo v krajevni matični knjigi, prav tako ga ni najti v matičnih knjigah sosednjih župnij. Povsem mogoče zato, ker Henn v teh krajih ni bil domačin, ampak se je sem preselil šele kasneje, ko si je v dobrnskih toplicah našel delo. Po zaključeni gimnaziji, ki je ni obiskoval v Celju, je – zelo verjetno na Dunaju – študiral medicino. Kot zdraviliški zdravnik (in tudi kot vodja zdravilišč) je do leta 1844 deloval na Dobrni (hkrati je bil okrajni zdravnik v bližnjem Lembergu pri Novi Cerkvi), nato v Rimskih Toplicah in nazadnje v Laškem, kjer je bilo leta 1854 odprto zdravilišče.Poleg primarne skrbi za bolne se je ves čas svoje zdravniške kariere zelo zanimal za mineralne in termalne vrelce ter postal izvedenec v balneologiji. Analiziral je fizikalno-kemijsko sestavo voda ter objavil več sestavkov in samostojnih publikacij o zdraviliščih na Dobrni, v Rimskih Toplicah, Laškem in Radencih.Relativno mlad se je poročil z Anno Gottsberger (1809–1904). V literaturi se pojavljajo različne informacije o številu njunih otrok; nedvomno je, da se jima je v letih 1833–1844 na Dobrni rodilo sedem otrok: štirje sinovi (Sebastian Wilhelm, Friedrich Carl, Ernest Joseph in Roman Alexander) in tri hčerke (Maria Karolina, Barbara Josepha in Karolina Anna). Ni znano, kdaj je kupil posest v Vojniku, kjer se je njegova družina naposled tudi ustalila. Tu je bil po letu 1875 tudi župan.
še novic