Novice

dediščina

Začela se je dolgopričakovana selitev osrednje enote Mariborske knjižnice

Kamra.si, 26. oktober 2021 ― Uresničujejo se dolgoletni upi Mariborske knjižnice, da njena osrednja enota na Rotovškem trgu dobi nove prostore. V času gradnje Centra Rotovž bosta Knjižnica Rotovž in Čitalnica začasno domovali v prostorih Trgovskega centra City na Trgu Leona Štuklja. 18. oktobra 2021 se je začela selitev gradiva na nadomestno lokacijo. V akciji, ki smo jo poimenovali "Selimo pamet", so sodelovali mnogi znani Mariborčani. Del gradiva osrednje enote so nam 21. oktobra pomagali preseliti tudi naši bralci in podporniki knjižnice z živo verigo. Predstavljamo vam del utrinkov iz prvega tedna selitve. Vabljeni k ogledu!  
LESCE - Spomenik NOB

LESCE - Spomenik NOB

Simboli polpretekle zgodovine, 26. oktober 2021 ― Lokacija: Slovenija; Lesce Avtor: Glej opis. Opis: Spomenik akciji 4. čete Gorenjskega odreda, izvedeni 10. 1. 1944 na sedež progovnega nadzorništva železniške postaje Lesce - Bled in 29. povračilnim žrtvam, ustreljenim 15. 1. 1944. Avtor marmornatega obeliska, postavljenega 1958, je Alojz Vurnik. Spomenik stoji vzhodno od železniške proge Kranj - Jesenice, v južnem delu Lesc, ob Alpski cesti, nasproti Gostišča Tulipan.

26. oktobra 1962 se je na Zgornjem Jezerskem rodil Davo Karničar, slovenski alpinist in ekstremni alpski smučar

Kamra.si, 26. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ... 26. oktobra 1962 se je na Zgornjem Jezerskem  rodil  Davo Karničar, slovenski alpinist in ekstremni alpski smučar. Umrl je 16. septembra 2019 na Zgornjem Jezerskem.  Davo Karničar je bil alpinist, ekstremni alpinistični smučar, učitelj in trener smučanja, alpinistični inštruktor, gorski reševalec, reševalec letalec, vodnik lavinskega psa, bivši tekmovalec v svetovnem pokalu alpskega smučanja, republiški članski prvak in podprvak Balkana v veleslalomu ter serviser v svetovnem pokalu. Od leta 1980 do 2010 je opravil preko 1500 alpinističnih tur. Presmučal je velike alpske stene tako v Sloveniji (Triglav, Jalovec, Špik, Kočna) kakor tudi v Alpah (severozahodno steno Eigerja in vzhodno steno Matterhorna).Kot prvi Slovenec se je spustil po zaledenelem slapu (Sinji slap nad Jezerskim); do leta 2010 že sedemkrat! Opravil je tudi najtežjo presmučano alpinistično smer v Sloveniji, t. j. Fritsch-Lindenbach v S steni Grintovca.Leta 1995 je z bratom Drejcem prvi smučal z Anapurne (8091 m). Med letoma 2000 do 2006 se je s smučmi spustil z najvišjih vrhov vseh sedmih kontinentov.Leta 2000 je dobil Bloudkovo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za izjemen smučarsko – alpinistični dosežek s spustom z Mount Everesta, kar je v zgodovini himalaizma odprlo povsem novo poglavje in znova poneslo ime Slovenije v svet.Leta 2000 ga je revija Men’s Journal proglasila za najboljšega ekstremnega športnika na svetu, mednarodno združenje športnih novinarjev pa ga nominiralo za nagrado World Alternative Sportsperson.Do 2019 je vodil »šolo gorništva in smučanja« na Jezerskem.   Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/karnicar-davorin-davo/  

26. oktobra 1890 je v Firencah umrl Carlo Collodi (pravo ime Carlo Lorenzini), italijanski pisatelj, novinar in publicist

Kamra.si, 26. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. oktobra 1890 je v Firencah umrl Carlo Collodi (pravo ime Carlo Lorenzini), italijanski pisatelj, novinar in publicist. Rodil se je 24. novembra 1826 v Firencah. Collodi je psevdonim, ki ga je uporabljal od 1856 dalje, povzel po rojstni vasi svoje matere (Angela Orzali). Najbolj je znan po delu Ostržek. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Carlo_Collodi

26. oktobra 1911 se je na Jesenicah rodil Jaka Čop, gornik in fotograf

Kamra.si, 26. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. oktobra 1911 se je na Jesenicah rodil Jaka Čop, gornik in fotograf. Umrl je 5. januarja 2002 na Jesenicah.  Izhaja iz znane planinske družine Čopov. Njen najbolj znani član je prav gotovo alpinist, gorski vodnik in reševalec, Joža Čop. Tudi Jakov oče Jakob je bil velik ljubitelj gora. Kot gorski vodnik je obiskal številne vrhove. Dolgo let je bil gospodar koče na Golici, leta 1934 pa med ustanovitelji in odborniki jeseniške podružnice Slovenskega planinskega društva. Mati Ivana, je bila lastnica kavarne sredi Jesenic, ki je delovala do konca druge svetovne vojne. To je bil razlog, da je bil Jaka po osnovni »izobrazbi« natakar. Za ta poklic se je po opravljeni meščanski šoli na Jesenicah in gostinski šoli v Ljubljani praktično uril v znani ljubljanski kavarni »Zvezda«. Zaradi poškodbe kolena pa ga ni mogel opravljati.  Zaposlil se je v jeseniški železarni, kjer je do upokojitve delal v tehničnem biroju. Domača kavarna je bila shajališče in zbirališče številnih znanih planincev, ki so polni doživetij z gora v Jaku budili radovednost in ljubezen do planinskega sveta. Ko se je zaposlil je ves svoj prosti čas preživel v gorah. »Od mladosti sem si želel, da bi v življenju nekaj ustvaril. Kar koli, samo da ne bom predmet samemu sebi. S fotografijami in gorami sem srečal lepo priložnost«. Prvo fotografijo je posnel pri desetih letih. Vzornik mu je bil jeseniški fotograf Fran Pavlin. Za prvi motiv s pravo krajino je izbral Plavški Rovt s kmetijo in zadaj na modrem nebu kot sneg svetlo goro. »Ves v pričakovanju sem razvijal ploščo: počasi se je pokazala krajina, kmetija,…gore pa od nikoder… Krivil sem aparat, ploščo in razvijanje.« Po tem neuspelem poizkusu se je včlanil v fotoamaterski odsek Turistovskega kluba Skala na Jesenicah in že po nekaj letih so bili vidni prvi uspehi.  Po drugi svetovni vojni je sodeloval na mnogih razstavah doma in v tujini in na njih za svoje fotografije prejel različna odlikovanja. Še posebej se je njeg
Cerknica 1976/77 – 3. a razred

Cerknica 1976/77 – 3. a razred

Stare slike (Cerknica), 25. oktober 2021 ― V šolskem letu 1976/77 smo kot učenci 3. a razreda prišli v varstvo učiteljici Ludoviki Bavdek. In to dobesedno, saj nam je bila kot naša razredničarka povsem predana in nam je predstavljala neko “šolsko mamo”. Zelo rada nam je povedala zanimivosti iz njenega otroštva. Rojena je bila kot otrok vojne, zato je bilo njeno otroštvo zelo […]

25. oktobra 1895 je v Gradcu umrl Jožef Muršec - Živkov, duhovnik, pisatelj in narodni buditelj

Kamra.si, 25. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. oktobra 1895 je v Gradcu umrl  Jožef Muršec - Živkov, duhovnik, pisatelj in narodni buditelj. Rodil se je 1. marca 1807 v Bišu. Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Bolfenku in v Lenartu v Slovenskih goricah. Od leta 1818 do leta 1825 je bil na gimnaziji v Mariboru, nato dve leti na graškem liceju. V letih 1827–1831 je študiral bogoslovje v Gradcu in bil leta 1830 posvečen v duhovnika. Služboval je pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, Sv. Miklavžu pri Ormožu in na Ptuju, kjer je postal tudi kaplan meščanskega konjeniškega oddelka. V letih 1839–1845 je bil privatni učitelj verouka in slovenščine ter vzgojitelj pri grofu Friedauu v Gradcu. Leta 1846 je opravil teološki doktorat in postal veroučitelj na realki v Gradcu. Leta 1851 je po naročilu grofa Thuna na Hrvaškem kot vladni komisar v na novo reformiranih gimnazijah uvajal maturo. Leta 1852 se je vrnil v Gradec in vse do upokojitve 1870 poučeval na realki. Tudi po upokojitvi je še poučeval verouk in slovenščino. Umrl je 25. 3. 1895 v Gradcu, pokopan pa je na domačem pokopališču pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah. Muršec si je dopisoval z mnogimi uglednimi Slovenci svojega časa: z Vrazom, Bleiweisom, Majerjem, Slomškom, Miklošičem, Cigaletom … Pod Vrazovim vplivom je začel zbirati ljudske pravljice in pripovedke, pesmi in pregovore. Kot zbiralec narodnega blaga je Murku in Štefanu Kočevarju pomagal pri sestavljanju ilirskega slovarja. Pri delu na tem slovarju je spoznal, da sta slovenščina in hrvaščina različna jezika, in v bodoče svoja prizadevanja usmeril v poenotenje slovenskega jezika. Muršec je zbral tudi preko 1000 rastlinskih imen in z njimi pri sestavljanju slovarja podprl Cafa, Miklošiča in Janežiča. Leta 1847 je v Gradcu izdal Kratko slovensko slovnico za prvence, ki je bila prva slovenska slovnica po Valentinu Vodniku (druga slovenska slovnica v slovenščini). O njej so poročale tudi Bleiweisove Novice. Njegovo zavzemanje za uvedbo slovenskega jezika v šole in ur
1910 Cerknica – Komet

1910 Cerknica – Komet

Stare slike (Cerknica), 24. oktober 2021 ― Sakra, der is no ärger wia mei Alte (Prekleto, ne bo večjih težav, razen moje starosti) je napis pod razglednico, ki so jo izdali ob pojavu kometa leta 1910. Razglednic je bilo mnogo. Bile so črno-bele in barvne z raznimi šaljivimi opisi. Na eni izmed njih je stara ženska z marelo in podnapis: »Stara ženska, […]

Vodstvo po razstavi Memento mori

ZAC, 22. oktober 2021 ― Ob prihajajočem Dnevu spomina na mrtve napovedujemo vodstvo po razstavi Memento mori: smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu. Razstava, ki zaradi znanih razmer nikoli ni bila slovesno odprta in je natančno leto dni že na ogled individualnim obiskovalcem in vnaprej najavljenim skupinam v prostorih Zgodovinskega arhiva Celje, z izvrstnim naborom razstavljenega gradiva kliče […] The post Vodstvo po razstavi Memento mori first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

Mestno jedro v šestdesetih letih

Kamra.si, 22. oktober 2021 ― Vabljeni k ogledu razstave v izložbi Čokoladnice Olimje na Rozmanovi ulici v Novem mestu. Fotografije stavb, pogledov, dejavnosti in dogajanja ter v objektiv ujetega mestnega utripa iz obdobja šestdesetih let dvajsetega stoletja v mestnem jedru Novega mesta hrani Knjižnica Mirana Jarca v Posebnih zbirkah Boga Komelja.
1965 Slivnica – Dom na Slivnici

1965 Slivnica – Dom na Slivnici

Stare slike (Cerknica), 22. oktober 2021 ― V počastitev občinskega praznika leta 1963 so člani Planinskega društva Cerknica slovesno odprli dom na Slivnici. Predsednik Skupščine občine Cerknica Jože Telič je v nekaj kratkih stavkih opisal gradnjo doma. Poudaril je razumevanje in sodelovanje gospodarskih organizacij in posameznikov. Leta 1974 ali pa 1975, bili smo še v osnovni šoli, se je pokojni Bogdan Urbar […]

22. oktobra 1862 se je v Ljubljani rodil Dragotin Hribar, slovenski tiskar, založnik, novinar, urednik in industrialec

Kamra.si, 22. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. oktobra 1862 se je v Ljubljani rodil Dragotin Hribar, slovenski tiskar, založnik, novinar, urednik in industrialec. Umrl je 10. septembra 1935 v Ljubljani.Dragotin Hribar je po osnovni šoli v Ljubljani obiskoval gremijalno in nato višjo trgovsko šolo na Dunaju. Po končanem študiju se je vrnil v Ljubljano in se pri znanem tiskarju Blazniku izučil tiskarstva. Postal je pomočnik, leta 1887 pa tudi aktivno vstopil v svet časnikarstva, saj je prevzel odgovorno uredništvo Slovenskega naroda in postal upravitelj Narodne tiskarne. Leta 1890 se je preselil v Celje, kjer je leto kasneje ustanovil lastno tiskarno s knjižno in papirno trgovino. Njegov prihod v Celje je imel za kulturno in politično delo celjskih Slovencev velik pomen. V njegovi tiskarni so začele nastajati številne knjige v slovenščini, leta 1891 pa je začel izdajati tudi Domovino, političen časnik za spodnještajerske Slovence in vsako leto tudi priljubljeni Ilustrovani narodni koledar. Tiskana beseda iz njegove tiskarne je obdobju najhujših slovensko–nemških nacionalnih sporov pomagala na Spodnjem Štajerskem v boju proti vse bolj agresivni germanizaciji. Hribar se je tudi sam na političnih zborovanjih uveljavil kot govornik in zlasti kot zastopnik narodno obrambne Družbe sv. Cirila in Metoda. Zaradi nesoglasij s celjskimi Slovenci se je leta 1902 vrnil v Ljubljano in se usmeril v podjetništvo. Po prvi svetovni vojni je postal predsednik Kranjske hranilnice, srečamo pa ga tudi med ustanovitelji Zveze industrialcev in v upravnih ter nadzornih svetih več slovenskih podjetij. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/hribar-dragotin-karel/ Avtor gesla: mag. Branko Goropevšek, objavila: Osrednja knjižnica Celje

21. oktober - god sv. Uršule

Kamra.si, 21. oktober 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. oktober - god sv. Uršule Nobena svetniška zgodba ni tako skrivnostna, kakor zgodba o devici in mučenki Uršuli z njenimi enajst tisoč tovarišicami. Legenda izvira iz desetega stoletja, ima pa nedvomno zgodovinsko jedro: gre za skupino devic, ki so umrle kot mučenke, najbrž v času Dioklecijanovega preganjanja kristjanov (na začetku 4. stoletja) in so bile v sedanjem Kölnu žrtve svojega krščanskega prepričanja ali devištva, morda tudi obojega. Zgodovinarji so skušali že na mnoge načine posvetiti v zgodovinsko temo okrog svete Uršule. Nekateri domnevajo, da so bile te mučenke sestre, neveste in hčere vojakov tebajske legije, ki jih je dal na ozemlju sedanje Švice umoriti Dioklecijanov sovladar Maksimijan. Ali je morebiti bližja resnici kronika, ki poroča, da je bila Uršula prednica nekega samostana pri Kölnu in se je ob času preseljevanja narodov s svojimi redovnicami zatekla za obzidje Kölna in je ob padcu mesta šla raje v smrt kakor v sramoto. Po pripovedovanju v Zlati legendi Jakoba de Voragine je bila Uršula baje hči britanskega kralja. Zasnubil jo je neki anglosaški kraljevič. Dobil bi jo, ko bi se pokristjanil in počakal tri leta, da Uršula s tovarišicami poroma v Rim. Uršula se res odpravi z 11.000 tovarišicami na pot, ko pa se vračajo, jih pred Kölnom napadejo in pomore Huni. Hunski kralj hoče Uršulo za ženo; ker ga ne mara, jo sam z lokom ustreli. Odmeve te legende najdemo v ljudskih pesmih, ki so v visokem srednjem veku nastale na naših tleh. Število enajst tisoč Uršulinih tovarišic je seveda pretirano. Vsekakor gre tu za nepravilno branje okrajšave XI. M. V. (11 Martyres Virgines – enajst mučenk devic), ki so jo nekateri razlagali 11 milia (tisoč – M je namreč rimsko število za tisoč). To bajno število je bilo ljudski domišljiji seveda takoj všeč. Veliko število je mogoče pripisati tudi srednjeveškemu pretiravanju. Sveta Uršula je danes zavetnica ženskih vzgojnih zavodov, kajti sv. Angela Merici, ki je leta 1535 ust
še novic