Kamra.si, 14. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. novembra 2011 v Velenju umrl Marjan Marinšek, kulturnik, pravnik, zbiratelj, citrar in pisatelj. Rodil se je 31. januarja 1941 v Kozjem.  Gimnazijo je obiskoval v Celju. Pravno fakulteto je končal v Ljubljani. Prva zaposlitev Marjana Marinška je bila v železarni Štore, leta 1968 pa se je z družino preselil v Velenje in se zaposlil v Gorenju, kjer je bil prvi pravnik podjetja. Kmalu je zasedel tudi mesto tajnika na velenjski Mestni občini. Leta 1976 je postal direktor Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju, kjer je v vseh enotah zavoda: v  muzeju, galeriji, knjižnici in kulturnem domu, povezoval kulturo Šaleške doline. Po desetih letih vodenja kulturnega centra je v isti organizaciji nastopil mesto vodje prireditvene dejavnosti, kar je uspešno opravljal vse do upokojitve. V treh desetletjih dela v kulturi je organiziral številne dogodke, razstave, koncerte na katere je vabil priznane umetnike. Vodil je poletne kulturne prireditve, pričel s Citrarskim festivalom, Dobrodelnim bolerom ter kot avtor in urednik sodeloval pri založniških projektih kulturnega centra in občine.

Kamra.si, 12. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. novembra 1873 se je v Metliki rodil Engelbert Gangl, slovenski pesnik, pisatelj in dramatik. Umrl je 25. februarja 1950 v Metliki. Po končani osnovni šoli v rojstnem kraju in treh gimnazijskih letih v Novem mestu je prišel v Ljubljano, kjer je leta 1892 maturiral na učiteljišču. Na Dunaju je študiral pedagogiko ter študij zaključil leta 1902. Kot učitelj je služboval v: (Budanjah, Idriji, Ljubljani in Trstu). Leta 1919 je po vrnitvi v Ljubljano postal višji šolski nadzornik. Že v zgodnji mladosti je pisal pesmi - zgledoval se je predvsem po Josipu Cimpermanu in Josipu Stritarju. Gangl je znan tudi kot mladinski pistelj. Že kot začetnik je v Gabrščkovi Knjižici za mladino objavil zbirko otroških pesmi Pisanice (1896). Ustanovil je mladinski list Zvonček in ga urejal od leta 1900 do 1929. Sodeloval je pri sestavljanju in izdajah beril ter učbenikov. Od leta 1904 do 1924 je bil urednik Učiteljskega tovariša. Gangl je delal tudi v Sokolskih društvih - od 1918 je bil v vodstvih slovenske in jugoslovanske sokolske zveze. Do druge svetovne vojne je v sokolskem glasilu objavljal domoljubne pesmi in članke. Udejstvoval se je tudi kot politik in bil leta 1908 izvoljen za deželnega poslanca, ter sodeloval pri učiteljskih gospodarskih organizacijah. Leta 1906 je spodbudil ustanovitev Učiteljske tiskarne. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Engelbert_Gangl Priporočamo tudi: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi196742/

Kamra.si, 11. november 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. novembra 1850 se je v Ljubljani rodila Dragojila Milek (tudi Karolina Milek), slovenska pesnica, učiteljica in kulturnica. Umrla je 22. julija 1889 v Ljubljani. Rodila se je v družini nižjega uradnika na ljubljanskem magistratu Antonu in gospodinji Katarini Milek rojeni Laban. Kasneje se je družina preselila v Ljubljano. Tu se je obiskovala šolalo pri uršulinkah, za učiteljske izpite pa pripravljala na zavodu Julije Moosove. Za tiste čase je bila zelo izobražena. Poleg nemščine je govorila še francoski in italijanski jezik. V Kobaridu je prišla kot prva učiteljica jeseni 1872, ko je bil Simon Gregorčič tam kaplan. Bila je zelo prizadevna v šoli in izven nje. Uvedla je pouk v ženskih ročnih delih v šoli in za odrasle, ob koncu leta prirejala razstave, organizirala manjša praznovanja in božičnico, ko so s pomočjo krajanov pogostili in obdarovali otroke. Za cerkveno rabo je izdelovala predmete iz blaga in vodila ženski cerkveni pevski zbor. Bila je tajnica kobariške čitalnice ter režiserka amaterske gledališke skupine. S Simonom Gregorčičem, ki je bil vodja čitalnice sta prirejala veselice (bésede) s petjem, deklamacijami in igrami. Bila je tudi pesniško nadarjena. Gregorčič je našel v njej sorodno dušo. V obeh se je zbudilo ljubezensko hrepenenje, a sta kmalu spoznala, da je njuna ljubezen brezupna, saj na celibat ni bil obsojen samo on kot duhovnik, ampak tudi ona kot učiteljica, ker bi s poroko izgubila službo. Dekan Andrej Jekše je kot predstojnik modro ukrepal in Gregorčiča so prestavili v Rihemberk (sedaj Branik). Čustva ob ločitvi sta oba izpovedala v verzih: ona v pesmi Sloves, Gregorčič pa s kantato o »planinski roži« Ohrani Bog te v cveti!, ki jo je uglasbil Gustav Ipavec.[1] Njej veljajo Gregorčičeve pesmi: Cvete, cvete pomlad, Dobre starke umne glave, Enkrat te v življenji sem videl samo, Kropiti te ne smem, Megla pade na ravnine, Ne zveni mi, Nikar, nikar se me ne boj, Stoji v planini vas in Ti meni svetlo solnce