2. Plenarno srečanje ambasadorjev ohranjanja softverske dediščine

Računalniški muzej, 5. december 2021 ― UNESCO, Pariz, 30. november 2021 V Računalniškem muzeju hranimo obsežno zbirko programske opreme, ki šteje že več kot 1700 primerkov. V zadnjem času si intenzivno prizadevamo vzpostaviti čimbolj celovit arhiv softvera slovenskega izvora ter softvera, pomembnega za slovenski jezik v digitalnem svetu, saj tega sistematično ne počne nobena druga inštitucija. V tem okviru smo se … Continue reading 2. Plenarno srečanje ambasadorjev ohranjanja softverske dediščine
1924 Amerika – Tovarna Ford

1924 Amerika – Tovarna Ford

Stare slike (Cerknica), 5. december 2021 ― Takole je bilo v tovarni Ford v Ameriki nekje v dvajsetih letih 20. stoletja. Ford Motor Company je ameriška multinacionalna izdelovalka avtomobilov. Zaseda tretje mesto po številu prodanih proizvodov. Sedež ima v Dearbornu, predmestju Detroita v Ameriki. Podjetje je leta 1903 ustanovil Henry Ford. Rodil se je leta 1863, umrl 1947. Znan je predvsem po […]

4. decembra 1907 se je v Novem mestu rodil Edvard Ravnikar, slovenski arhitekt

Kamra.si, 4. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. decembra 1907 se je v Novem mestu rodil Edvard Ravnikar, slovenski arhitekt. Umrl je 23. avgusta 1993 v Ljubljani. Ravnikar je bil po krajšem študiju na Dunaju učenec Jožeta Plečnika. Pri njem je tudi diplomiral. V letih 1938-1939 se je krajši čas izpopolnjeval pri Le Corbusierju. Med leti 1946–1980 je bil profesor na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani (1946-50 je predaval tudi o kulturni oz. umetnostni zgodovini na novoustanovljeni Akademiji za upodabljaločo umetnost, kasnejši ALU). Od leta 1969 je bil izredni, od leta 1979 pa redni član SAZU. Ravnikarjeva arhitektura postopoma dobiva objektivno kritično vrednotenje. Cenjen je med svojimi učenci, ki so o njem priredili nekaj razstav in izdali več knjig. Umetnostni zgodovinarji od F. Šijanca, N. Šumija in S. Bernika so ga ocenili kot osrednjega slovenskega arhitekta 20. stoletja po J. Plečniku. Zgodaj je o njem pisala J. Pirkovičeva, za njo P. Krečič in G. Zupan. Najbolj tehtne analize so dodali F. in M. Ivanšek, A. Vodopivec in N. Koseljeva. Velja za najpomembnejšega slovenskega in enega najpomembnejših jugoslovanskih arhitektov druge polovice 20. stoletja. Več https://sl.wikipedia.org/wiki/Edvard_Ravnikar Priporočamo: Edvard Ravnikar: 1907-1983
Objava petih vicev osemdesetega izbora

Objava petih vicev osemdesetega izbora

SEM, 3. december 2021 ― Uredniški odbor je izbral osemdeseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: »Mojega otroka ne boste cepili.« Magda, 77 let, o sinu Zvonkotu 50 let. Anketa… »Kakvo je vaše mišljenje o seksu na radnom mestu?« »Nikakvo… Prvo, ja sam oženjen čovek a drugo, izbor je baš nikakav…« »Izvinite, a gde radite?« »Pa radim od kuće…« (Prevod: Anketa… »Kakšno je vaše mnenje o seksu na delovnem mestu?« »Slabo… Prvič, sem poročen človek in drugič, izbira je res slaba…« »Oprostite, kje pa delate?« »Delam od doma…«) Zaradi epidemioloških razmer, vse obiskovalce sejma obveščamo, da bo letos kuhano vino vsebovalo tudi alkohol. Hvala za razumevanje. Jst: Pejt zdej spat, pa bo pršu Miklavž. Tamav: Zakaj pa ti ne greš zdej spat? Jst: Ja eden mora tudi Miklavžu PCT preverit!! Božiček: Kaj bi rad za Božič? Otrok: Porsche 911. Božiček: Bodi bolj skromen. Otrok: Naj se kovid konča. Božiček: A 911 Carrera ali Turbo? Seznam vseh izbranih vicev  
1934 Velike Bloke – Korle, mati in Malka

1934 Velike Bloke – Korle, mati in Malka

Stare slike (Cerknica), 3. december 2021 ― Praznik Marijinega vnebovzetja Velika maša, tudi Veliki šmaren imenovan, je bil v Velikih Blokah posebej čaščen že dolga leta prej, preden je papež Pij XII. s svojo nezmotljivostjo leta 1950 objavil dogmo o njenem vnebovzetju z dušo in telesom. Vaška cerkev, največja in najlepša podružnica Bloške fare, zgrajena sredi 16. stoletja, je posvečena temu prazniku. […]

3. decembra 1965 je v Ljubljani umrl Janez (Ivan) Cesar, gledališki igralec in pedagog

Kamra.si, 3. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. decembra 1965 je v Ljubljani umrl Janez (Ivan) Cesar, gledališki igralec in pedagog. Rodil se je 6. oktobra 1896 na Dolnji Težki Vodi.  Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kjer je leta 1915 maturiral. Najprej je služboval kot železničarski uradnik, od leta 1914 pa je nastopal tudi kot amaterski igralec v Novem mestu, na Jesenicah in v Ljubljani. Leta 1922 se je zaposlil v Slovenskem narodnem gledališču Drama, kjer je ostal do upokojitve leta 1962. Kot poklicni igralec je leta 1921 prvič nastopil kot Debeli človek v Cankarjevi drami Pohujšanje v dolini šentflorjanski. V letih 1922-1925 se je učil pri ruskem režiserju in igralcu Borisu Putjati, ki je bil takrat član Narodnega gledališča v Ljubljani in mu je pomagal do prvega uspeha s tem, ko mu je zaupal vlogo Ferdiščenka v Idiotu. Pred tem je obiskoval Dramatično šolo Združenja gledaliških igralcev. Dolgo je nastopal predvsem v komičnih vlogah, sčasoma pa se je razvil v igralca močnih značajev. Nastopil je kot Krjavelj iz Jurčičevega Desetega brata, Kantor, Grozd, Kalander iz Cankarjevih del ter imel glavno vlogo v Shakespearovem Falstaffu in Držićevem Botru Andražu. Leta 1946 se je uveljavil kot gledališki vzgojitelj in predavatelj na Akademiji za igralsko umetnost vLjubljani. Prevedel in priredil je enaintrideset veseloiger in skupaj z Milanom Pugljem napisal skeča Pri šefu in Domišljija. Leta 1941 ga je uprava Narodnega gledališča v Ljubljani imenovala za častnega režiserja. Poleg igranja na gledaliških odrih je igral še v rusko-jugoslovanskem filmu z naslovom V gorah Jugoslavije, veliko pa je delal tudi na radiu, v radijskih igrah.

Literatura v mestu: pogovor o Josipu Jurčiču (1844-1881)

Kamra.si, 2. december 2021 ― Ob 140-letnici smrti Josipa Jurčiča, pisatelja, publicista in urednika, bomo zadnji literarni večer iz letošnjega cikla Literatura v mestu posvetili njegovemu življenju in delu. O pisateljevi literarni zapuščini bomo spregovorili z literarno zgodovinarko in izredno profesorico za slovensko književnost na Filozofski fakulteti UL dr. Urško Perenič. O njegovem uredniškem in novičarskem delu pa s publicistom, novinarjem in sociologom dr. Bernardom Nežmahom. Vabimo vas, da se nam pridružite v torek, 7. 12. 2021 ob 19. uri, na povezavi: https://arnes-si.zoom.us/j/93158603956
Ta veseli dan kulture in zaključek leta Josipa Ipavca

Ta veseli dan kulture in zaključek leta Josipa Ipavca

ZAC, 2. december 2021 ― Ob 3. decembru, prazniku “Ta veseli dan kulture”, ki skozi Prešernov rojstni dan slavi ustvarjalnost in dediščino v slovenski kulturi ter ob izteku jubilejnega leta Josipa Ipavca smo v času ponovnih omejitev kulturnih prireditev v Zgodovinskem arhivu Celje pripravili priložnostni filmski zapis, ki v ospredje postavlja šentjursko skladateljsko in zdravniško družino Ipavec ter gradivo, ki […] The post Ta veseli dan kulture in zaključek leta Josipa Ipavca first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.
Novembrske novosti v knjižnici SEM

Novembrske novosti v knjižnici SEM

SEM, 2. december 2021 ― V pregledu novosti knjižnice v mesecu novembru izpostavljamo tri: Diskursbuch Sprachlosigkeit (Staatliche Kunstsammlungen Dresden Museum für Völkerkunde Dresden, 2021 ) je katalog komplesne in ambiciozne razstave, ki si ni zadala le obravnavanja kolektivnih travm, izkušenj nasilja in krivic, ki jih ni mogoče razumeti ali izraziti, temveč gre tudi za poslušanje potlačenih, pozabljenih in utišanih glasov. Kajti kako je mogoče neizrekljivo sploh razstaviti? Kako je mogoče nasilne odnose prikazati na zaslonu, ne da bi jih reproducirali? Kakšno je razmerje med tako različnimi travmami, kot so Šoah, kolonialni genocid in sistematično posilstvo v kontekstu vojne? Kako se lahko muzej, ki je sistemsko vpet v strukture moči z zbiranjem razstavljenih predmetov, lahko posveti tovrstnim temam? Tematska številka Ethnographic ear revije Ethnographia Polona (Institute of archeology and ethnology, 2020) se začenja z neko temljno predpostavko, da se etnografija nikoli ne začne v svetu popolne tišine. Vprašanje pa je, kako se lotiti raziskovanja in opisovanja zvočnosti na terenu ("zvočno-biti-na terenu"). Pisanje etnografskega opisa, osredotočenega na zvok, je velik izziv. Zvočna izkušnja postavlja etnografe v težave, ker je utelešena in preddiskurzivna. Naslednja monografija se ukvarja s predmetom, ki ga zadnje čase ne moremo odložiti iz rok - mobilnim telefonom. Katalog Halo! Kje si?: 30 let mobilne telefonije v Sloveniji (Tehniški muzej Slovenije, 2021) predstavlja pregled uvajanja mobilne telfonije v Sloveniji. S pomočjo pričevanj posameznikov, ki so bili na različnih ravneh vpleteni v uvajanje mobilne telefonije, pridobimo vpogled v zakulisje tega podviga. Tu je prednjačila predvsem družba Mobitel. Prestavljeni so tudi nekateri popularni modeli mobilnih telefonov (tudi ikonična Nokia 3310).       Poglejte seznam novosti na november! V knjižnici je seveda na voljo še veliko drugih zanimivih knjig. Vabljeni k obisku!
Novice: Ta veseli dan kulture - Dan odprtih vrat slovenske kulture

Novice: Ta veseli dan kulture - Dan odprtih vrat slovenske kulture

Tolminski muzej, 2. december 2021 ― Na obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna, 3. decembra, kulturne ustanove po vsej Sloveniji že tradicionalno odpiramo svoja vrata obiskovalcem. V Tolminski muzej vas vabimo k ogledu stalne razstave Naplavine obsoške zgodovine, ponujamo pa še zadnjo priložnost za ogled občasne razstave Seniki med Kobaridom in Tolminom, katere postavitev v muzeju se izteka. Za obisk muzeja je potrebno izpolnjevati pogoj PCT in upoštevati navodila za ...

2. decembra 1860 se je v Mostah pri Brdu na Koroškem rodil Franc Grafenauer, politik in izdelovalec orgel.

Kamra.si, 2. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. decembra 1860 se je v Mostah pri Brdu na Koroškem rodil Franc Grafenauer, politik in izdelovalec orgel. Umrl je 13. decembra 1935 v Mostah pri Brdu na Koroškem.  Oče, ki se je od pastirja in cerkveniškega pomočnika z izobrazbo povzpel do umetelnega izdelovatelja orgel in narodno zavednega občinskega moža, ga je dal v domačo ljudsko šolo (na Brdu); naročil je učitelju Jan. Šumiju, naj ga uči posebno tudi slovenščine. Dovršil je še 4. razr. v sosednem (nemškem) Šmohorju (1873–4), nato pa stopil v uk v očetovi obrti in na njegovem majhnem kmetiškem posestvu pri Plicu. V 5 letih se je izučil in postal očetov pomočnik, po očetovi smrti (1889) njegov naslednik. Postavil je množico novih orgel, največ na Koroškem, pa tudi v sosednjih deželah in izpopolnil njihovo izdelovanje z novimi idejami v izvedbi bistvenih delov, le da jih radi pomanjkanja kapitala ni mogel docela izvesti in splošno uveljaviti. Kmalu se je začel udejstvovati tudi kot narodni buditelj in politik. Drugujoč s tremi tovariši G.-ji, zgodaj (s 17 leti) umrlim Stanarjevim Urhom, ki ga je seznanil s slov. knjigami, posebno Mohorjeve družbe, starejšim bratom Mihom (u. 1925), in Zotlarjevim Mihom z Brda (očetom književnega zgodovinarja), se je navzel ljubezni do slovenščine in narodne zavesti. 
SEM za 3. december - Ta veseli dan kulture

SEM za 3. december - Ta veseli dan kulture

SEM, 1. december 2021 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 1. december 2021 Slovenski etnografski muzej bo v petek, 3. decembra 2021 na Ta veseli dan kulture imel praznični dan odprtih vrat s prostim vstopom med 10.00 in 18.00. V novo leto vstopa z darovi dediščine in sicer s prenovljenimi prostori za sprejem obiskovalcev, z utrinki iz zbirk SEM in razstavami. Novost, ki bo pričakala obiskovalce ob obisku SEM na praznik slovenske kulture, je muzejska avla v razstavni hiši, ki dobiva novo podobo in postaja prijaznejša za obiskovalce. Povezuje recepcijo z novo Trgovino SEM, kjer je na voljo bogat izbor rokodelskih in oblikovalskih izdelkov ter knjigarna, in z Ateljejem SEM kot udobnim večnamenskim prostorom z delavnicama Malega mojstra in tkalke. V avli so postavljene tudi tri priložnostne predstavitve predmetov iz zbirk SEM. Na ogled so Korenine SEM: Prvi etnografski predmeti v Kranjskem deželnem muzeju. Gre za predmete, ki jih je SEM pridobival od 30. let 19. stoletja naprej, kot so npr. model pluga, figurinice v nošah, model sitarskih statev, in predmeti iz nekaterih drugih kontinentov sveta, npr. obredna pipa miru iz Severne Amerike. Lect in mali kruhek je predstavitev sodobnih izdelkov, s katerimi je okrašeno letošnje muzejsko božično drevo, ob bok teh izdelkov pa so razstavljeni primeri lecta, malih kruhkov in modelov zanje, ki jih hrani SEM v svojih zbirkah. Pod naslovom Igrače med spominom in navdihom SEM predstavlja izbrane igrače iz novo urejene zbirke, med katerimi še posebej izstopajo miniaturne hišice za punčke z notranjo opremo iz obdobja od 50. do 70. let 20. stoletja. Gre za zbirko iz nekdanjega otroškega muzeja v Michelstadtu v Nemčiji, ki jo je muzeju leta 2000 doniral njegov takratni direktor profesor Helmut Anthes. Ob tem gre izpostaviti tudi vse druge razstave, ki so na ogled v SEM, med drugimi predvsem oktobra odprto osrednjo razstavo Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupin
1964 Cerknica – Vrtnar Jaka

1964 Cerknica – Vrtnar Jaka

Stare slike (Cerknica), 1. december 2021 ― Za lep izgled okolice Bresta je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja skrbel Jaka (Jakob). Pisal se je Bevanda, po rodu je bil iz Hercegovine. V spominu nam je ostal kot suhljat, dobrodušen, prijazen, skromen in miren možak z brki. Zase je večkrat rekel, da je “Ercegovac”. Njegovi sodelavci se spominjajo, da so Jaka v Cerknici […]
še novic