Kamra.si, 9. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. decembra 1931 - tragična prometna nesreča v Medlogu pri Celju Med najtežjimi prometnimi nesrečami, ki so se zgodile na Celjskem, sodi po številu žrtev še vedno v sam vrh dogodek, od katerega je minilo okroglih devet desetletij. V Medlogu, pri križanju ceste in železniške proge proti Žalcu (še danes lahko to mesto približno določimo s pomočjo hišice, ki je kasneje, po uvedbi zapornic na prehodu, služila zaposlenemu železnice, ki jih je spuščal ob prihodu vlaka), je 9. decembra 1931 avtobus, poln potnikov, zapeljal na tire ravno v trenutku, ko je iz smeri Petrovč pripeljal vlak. O teži nesreče priča dejstvo, da so se poleg domačih časopisov o njej obširno razpisali tudi v tujini. Avtobus, udeležen v nesreči, je pripadal podjetju Avtobus mesta Celja. Dve leti pred dogodkom ga je ustanovila Mestna občina Celje, ki je, sledeč vzoru iz Maribora, želela mesto čim bolje  prometno povezati s svojo bližnjo in daljšo okolico, zlasti pa s Savinjsko dolino, šentjurskim in šmarskim okolišem in z velikima zdraviliščema na Dobrni in v Rogaški Slatini. V letu nesreče je podjetje za prevoz potnikov uporabljalo osem avtobusov na šestih linijah, za katere je občina pridobila koncesije. Na omenjenem prehodu preko železniške proge so se že pred tem večkrat zgodile težke nesreče ali bile komaj preprečene, a železniška uprava kljub temu ni reagirala na pozive  občinske uprave in časopisja, čeprav je ta cesta bila je ena najvažnejših prometnih žil v državi z gostim prometom. Kljub zakonskim zahtevam ni namestila zapornic ali optičnih signalov. »Železniška uprava je pustila to važno križišče tako, kakor je bilo pred 40 leti, ko še ni bilo avtomobilov in gostega prometa na tej cesti.« je zapisala Nova doba. Dodati pa je potrebno, da je šele dodatek Uredbe o varnosti prometa iz leta 1929 dve leti kasneje prinesel zahtevo o obveznem upoštevanju mednarodnega znaka za križišče. Kasnejši zapisi navajajo, da je bilo križanje železniške proge in ceste povse

Kamra.si, 9. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. decembra 1931 - tragična prometna nesreča v Medlogu pri Celju Med najtežjimi prometnimi nesrečami, ki so se zgodile na Celjskem, sodi po številu žrtev še vedno v sam vrh dogodek, od katerega je minilo okroglih devet desetletij. V Medlogu, pri križanju ceste in železniške proge proti Žalcu (še danes lahko to mesto približno določimo s pomočjo hišice, ki je kasneje, po uvedbi zapornic na prehodu, služila zaposlenemu železnice, ki jih je spuščal ob prihodu vlaka), je 9. decembra 1931 avtobus, poln potnikov, zapeljal na tire ravno v trenutku, ko je iz smeri Petrovč pripeljal vlak. O teži nesreče priča dejstvo, da so se poleg domačih časopisov o njej obširno razpisali tudi v tujini. Avtobus, udeležen v nesreči, je pripadal podjetju Avtobus mesta Celja. Dve leti pred dogodkom ga je ustanovila Mestna občina Celje, ki je, sledeč vzoru iz Maribora, želela mesto čim bolje  prometno povezati s svojo bližnjo in daljšo okolico, zlasti pa s Savinjsko dolino, šentjurskim in šmarskim okolišem in z velikima zdraviliščema na Dobrni in v Rogaški Slatini. V letu nesreče je podjetje za prevoz potnikov uporabljalo osem avtobusov na šestih linijah, za katere je občina pridobila koncesije. Na omenjenem prehodu preko železniške proge so se že pred tem večkrat zgodile težke nesreče ali bile komaj preprečene, a železniška uprava kljub temu ni reagirala na pozive  občinske uprave in časopisja, čeprav je ta cesta bila je ena najvažnejših prometnih žil v državi z gostim prometom. Kljub zakonskim zahtevam ni namestila zapornic ali optičnih signalov. »Železniška uprava je pustila to važno križišče tako, kakor je bilo pred 40 leti, ko še ni bilo avtomobilov in gostega prometa na tej cesti.« je zapisala Nova doba. Dodati pa je potrebno, da je šele dodatek Uredbe o varnosti prometa iz leta 1929 dve leti kasneje prinesel zahtevo o obveznem upoštevanju mednarodnega znaka za križišče. Kasnejši zapisi navajajo, da je bilo križanje železniške proge in ceste povse

Kamra.si, 6. december 2021 ― Zgodovinski arhiv na Ptuj vabi na razstavo Metamorfoze delov ptujskega mestnega jedra v zadnjem stoletju. Na ogled bo od 3. 12. 2021 do junija 2022 v galerijskem hodniku Zgodovinskega arhiva na Ptuj. Trgi, ulice in hiše v starem ptujskem mestnem jedru so od preloma 20. stoletja dalje doživeli kar nekaj gradbenih in arhitekturnih sprememb, ki jih tako navadni posameznik kot tudi strokovnjak, pa najsi je prvi še tako star, drugi pa neznansko strokovno podkovan, marsikdaj ne moreta opaziti, kaj šele poznati. Pričujoča razstava (Dejan Zadravec) ja nadaljevanje razstave z naslovom Fotografske metamorfoze Ptuja v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja, ki jo je Zgodovinski arhiv na Ptuju (Katja Zupanič) pripravil v letu 2019 na osnovi fotografij ptujskega novinarja, publicista in fotografa Jožeta Vrabla, le da so tokrat prikazane spremembe nekaterih območij starega ptujskega mestnega jedra, vidne iz primerjave fotografij s konca 19. in začetka 20. stoletja ter sodobnih fotografij taistih območij, ki jih je leta 2020 posnel muzejski fotograf Boris Farič. Primerjava fotografij, posnetih v več kot stoletnem razmaku, vizualno zelo natančno prikazuje gradbeni razvoj ptujskega mestnega jedra, spremni tekst, napisan na osnovi preučevanja arhivskih dokumentov, pa ta proces natančneje razlaga oziroma opisuje. Umetniški dodatek in protiutež zgodovinski in arhitekturni vsebini razstave pa slikovito predstavljajo originalne risbe (oglje na papirju) nekdanjih podob Ptuja, ki jih je natančno narisal priznani ptujski likovni umetnik Aleksander Fenos. Razstavo je omogočilo Ministrstvo za kulturo RS. Ogledati si jo je mogoče vsak delovnik med 8.00 in 14.00 ob upoštevanju PCT pogoja. Vljudno vabljeni!