Novice

dediščina

1963 Rakov Škocjan – Piknik

1963 Rakov Škocjan – Piknik

Stare slike (Cerknica), 6. januar 2022 ― Fotografija je nastala na enem od piknikov v Rakovem Škocjanu. Tokratni sestavi bi lahko rekli »malo mešano«. Skupni imenovalec je »žlahta« Juvančič – staro in mlado. Čas poletje 1963. Vzrok, mogoče poroka Miljane in Jožeta, ali pa v pričakovanju veselega dogodka. Njuna hčerka Irma se je še skrivala v varnem zavetju mamice. Pikniki v Rakovem […]

6. januarja 1986 je v Gradcu umrl Jožef Godina, katoliški duhovnik in domoljub.

Kamra.si, 6. januar 2022 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. januarja 1986 je v Gradcu umrl Jožef Godina, katoliški duhovnik in domoljub. Rodil se je 12. marca 1898 na Dolnji Bistrici. Bil je starejši brat pisatelja Ferda Godine. Gimnazijo v slovenskem jeziku je obiskoval v Šentvidu v Ljubljani. Kot vojak Avstro-ogrske vojske se je bojeval na ruski in italijanski fronti. Konec leta 1918 se je v pridružil vojakom generala Maistra ter z njihovo pomočjo na lastno pobudo prišel v svojo rojstno vas. To dejanje je danes med zgodovinarji obveljalo kot prvo izmed dejanj, s katerimi je Slovenska krajina nekaj mesecev kasneje postala del Jugoslavije in pokrajina ni več spadala pod Madžarsko. Vojaške aktivnosti so nadaljevali v Murski Soboti. Ker pa so se v prvih mesecih po koncu prve svetovne vojne nove meje šele nakazovale, so jih Madžari zajeli in obsodili. Najprej naj bi jih ustrelili kar v Murski Soboti, nato pa jim je grozila smrt v zaporih v Szombathelyju. Ko jim je nazadnje le uspelo pobegniti, se je Jožef Godina v zahvalo Bogu odločil za študij bogoslovja. A najprej se je posvetil rojakom. Maja 1919, ko je že potekala mirovna konferenca v Parizu, je skupaj z drugimi vojaki legionarji (prekmurskimi prostovoljci) še enkrat skušal vojaško zasesti Prekmurje. Bil je tudi eden izmed sopodpisnikov memoranduma (uradne utemeljitve zahtev) Slovencev v Prekmurju, ki ga je sestavil duhovnik dr. Matija Slavič. Z njim so duhovniki ter drugi izobraženci izrazili jasno željo vseh prebivalcev Slovenske krajine po pripadnosti Slovencem in takratni Jugoslaviji. Vse do avgusta 1919 je sodeloval z diplomati, dokler ni bil položaj Prekmurja dokončno urejen. Po maturi v Ljubljani je vstopil med lazariste. Bogoslovje je doštudiral v Ljubljani in bil leta 1925 posvečen v duhovnika. Drugo svetovno vojno je dočakal kot duhovnik na Jesenicah. Ob nemški zasedbi se je moral kot begunec umakniti. Nastanil se je v Ljubljani, ki je bila pod italijansko oblastjo. Po kapitulaciji Italije je odšel v Rim, kjer je ostal do
Cerknica 1974/75 – 1. b razred

Cerknica 1974/75 – 1. b razred

Stare slike (Cerknica), 3. januar 2022 ― Razredničarka 1.b razreda je bila Marija Hlebec, ki je imela med učenci tudi svojo hčerko Radko. Kar petina otrok je bila iz Dolenje vasi. V šolo so pešačili, ko so bili malo večji, pa odvisno od vremenskih razmer, tudi kolesarili. Človek bi mislil, da so hodili vsaj skupaj. Ampak ne. Mogoče dve najboljši prijateljici še, […]
1977 Cerknica – Novoletni nastop

1977 Cerknica – Novoletni nastop

Stare slike (Cerknica), 1. januar 2022 ― V Cerknici smo bili vsi presrečni, ko je bila oktobra 1977 dana v uporabo nova športna dvorana, primerna tudi za večje družabne prireditve. Zgrajena je bila s pomočjo samoprispevka. Šolarji so dobili prostor za telovadbo in šolske prireditve. In že decembra 1977 so učenci s pomočjo zagnanih učiteljev v njej pripravili novoletno prireditev. Na njej […]

Deseta dežela, mladinski biografski roman o Jurčiču avtorice Sabine Koželj Horvat

Kamra.si, 31. december 2021 ― Roman je prvo romaneskno delo (izšlo je leta 2021 pri Celjski Mohorjevi družbi), ki se kot mladinski biografski roman loteva predstavitve življenja in dela Josipa Jurčiča. V ospredju zgodbe sta najstnika Ema in Jakob, ki začneta raziskovati gradivo za seminar o Jurčiču, vendar še slutita ne, da se jima bo zgodil Josip sam, in sicer v živo. Na poti skozi čas se srečujeta z velikim Muljavcem, ki jima za vedno spremeni pogled na njegovo življenjsko in literarno pot. Izkaže se namreč, da je Jurčič še kako živ in da njegova pronicljiva misel zmore presojati ne samo njegov, ampak tudi današnji čas, ko marsikaj ni tako, kot je prav in dobro. V tem pretežno fantazijskem romanu se prepletajo tri zgodbe: dogodivščine Jakoba in Eme z Jurčičem, zaplet junakov iz večinoma Jurčičevega opusa in knjižničarjeva zgodba. V pisateljevem Opusu gre marsikaj narobe: junaki se razdelijo na dva pola, pri čemer so problem tisti, ki niso zadovoljni s svojo usodo in jo želijo spremeniti. A gre še za precej več: Brdavs (iz drugega opusa) kot simbol za razširjevalca strahu in nesvobode, ki ima v lasti krono bele kače, se želi z njeno pomočjo in ob sodelovanju nezadovoljnih junakov polastiti človekove izvirne domišljije, zato pa mora izbrisati Jurčičeve Spomine na deda. Le-ti so namreč ključ do narodovega izročila in s tem njegove istovetnosti. Mu bo uspelo? 

31. decembra 1939 se je v Slovenj Gradcu rodil Ervin Kralj, slikar, grafik in pedagog

Kamra.si, 31. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. decembra 1939 se je v Slovenj Gradcu rodil Ervin Kralj, slikar, grafik in pedagog. Umrl je 19. septembra 2017 v Mariboru. Ervin Kralj je bil rojen v Slovenj Gradcu, kjer je preživel svoje otroštvo. Zgodaj je ugotovil, da se preko risanja najbolje izraža, zato je že kot otrok večkrat vzel oglje iz peči in čečkal po papirju.Po končani nižji gimnaziji v domačem kraju je končal šolo za umetno obrt v Ljubljani. Preden se je leta 1963 vpisal na Pedagoško akademijo v Mariboru, je nekaj časa delal kot načrtovalec v pohištveni industriji ter kot strokovni sodelavec za likovni pouk na OŠ Toneta Čufarja v Mariboru. Ko je končal študij, je kot likovni pedagog delal na različnih osnovnih šolah, potem se je vrnil na OŠ Toneta Čufarja, kjer je kasneje postal ravnatelj. V pouk likovne vzgoje je uvedel malo grafiko, prav tako je zaslužen za mednarodno otroško kiparsko delavnico Forma Viva Malečnik. Pedagoško delo ga je veselilo, vzgajal in izobraževal je mlade ter jih navduševal za likovno umetnost. Tudi sicer je bil pobudnik različnih projektov, povezanih z likovno umetnostjo. Organiziral je ljubiteljske likovne dejavnosti in spodbujal ljudi k likovnemu izražanju. Dobro se je znašel v vlogi mentorja in vodil likovno šolo KLD Ravne na Koroškem, likovni tečaj KUD Angel Besednjak in KUD Pošta. Odlikovala ga je humorna energija, ob druženju z ljubiteljskimi likovniki pa se je tudi sam razvijal. Kot osnova za njegov umetniški razvoj mu je služila dobra risarska tehnika, ki jo je neprestano nadgrajeval. Ves čas se je dodatno učil in izobraževal ter bil odprt za novosti, kar se je izražalo v različnih risarskih in slikarskih tehnikah, ki se jih je posluževal. Posebej značilne zanj so bile risbe s kredami, slikarska tehnika gvaš in grafika. Lotil se je ekslibrisa in je kot edini Slovenec uvrščen v Leksikon ekslibris umetnikov Manfreda Neureiterja. Največ njegovih del vsebuje motive slovenske krajine in staro arhitekturo. V tem je namreč videl lep
Stari trg 1968/69 – 8. a razred

Stari trg 1968/69 – 8. a razred

Stare slike (Cerknica), 30. december 2021 ― Tudi ti otroci končujejo osnovno šolo. Kmalu bodo zadnjikrat sedli v osnovnošolske klopi in zapeli a ja ja ja ja šola adijo in zanje se bo pričelo novo poglavje v življenju. Tokrat se za fotografiranje niso postavili na športno igrišče, ampak pod okno frizerskega salona Zupanc. Z njimi so se slikali tudi vsi učitelji, ki […]

30. decembra 1912 se je v Mengšu rodil Peter Lipar, skladatelj, dirigent in pedagog

Kamra.si, 30. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. decembra 1912 se je v Mengšu rodil Peter Lipar, skladatelj, dirigent in pedagog. Umrl je 13. avgusta 1980 v Kranju. Rodil se je v mengeški družini z glasbeno tradicijo, saj je bil oče glasbeno izobražen. Njegov ded pa je bil aktiven član in kapelnik mengeške godbe. Najprej je Peter igral na mali boben in klarinet. Leta 1928, tj. že s 15 leti, je začel občasno nadomeščati očeta v vlogi kapelnika pri mengeški godbi. Že leta 1931 je prevzel moški, ženski in mešani pevski zbor. V Mengšu je hodil v ljudsko šolo (1919-25). Srednjo šolo – gimnazijo pa je obiskoval v Celju (1925-29). Po končani glasbeni šoli v Ljubljani se je 1931 vpisal na ljubljanski državni glasbeni konservatorij. Vmes je študiral še klavir in violino. Leta 1937 je diplomiral iz kompozicije pri prof. Slavku Ostercu. V Kranju je med letoma 1938 in 1942 vodil gimnazijski moški zbor in mladinski godalni kvartet. Po letu 1945 je prevzel gimnazijski dekliški pevski zbor. Bil je ustanovitelj in umetniški vodja današnjega okteta Sava ter simfoničnega orkestra Glasbene šole Kranj. Največji dirigentski uspeh je v letih z ustanovitvijo in vodenjem mešanega pevskega zbora France Prešeren (maj 1945-september 1975). Peli so na različnih prireditvah, doma in v tujini. Vodil je tudi učiteljski pevski zbor Stane Žagar. Službo je nastopil 15. septembra 1938 hkrati kot učitelj na kranjski Državni gimnaziji in Glasbeni šoli, kjer je bil tudi njen vodja. Med drugo sv. vojno je učil zasebno in postal simpatizer OF. Po vojni je bil ponovno imenovan na ista položaja kot je bil pred njo. Od leta 1947 do zadnjega dne leta 1972 pa je bil ravnatelj glasbene šole, ko je bil upokojen z več kot 40 leti delovne dobe. Bil je aktiven v številnih strokovnih glasbenih društvih od Kranja, preko Ljubljane do Beograda in če naprej. V zgodnjem ustvarjalnem obdobju je skladal dela za solistične in komorne inštrumente, najbolj pa ga je privlačila vokalna glasba. Zapustil je več kot 120 zborovskih skla

30. december 1907 - v Celju ustanovljen Klub naprednih slovenskih akademikov

Kamra.si, 30. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. december 1907 - v Celju ustanovljen Klub naprednih slovenskih akademikov  Študentje in dijaki, ki so se šolali na Dunaju, v Gradcu in Pragi, so že v prvih letih dvajsetega stoletja spoznavali, da se lahko budi in krepi nacionalna zavest in pripadnost med vsemi sloji naroda le z izobraževanjem. In velik delež pri tem so imele ljudske knjižnice, ki so kot gobe po dežju rasle po avstrijski monarhiji. V mestu ob Savinji je gibanje za ljudske knjižnice doseglo vrhunec sredi prvega desetletja, ko se je celjska akademska mladina organizirala v dveh društvih: Klubu naprednih slovenskih akademikov, ki so izhajali pretežno iz liberalnega akademskega društva Triglav, in narodno-radikalni celjski podružnici Prosvete, katere člani so bili pretežno pristaši akademskega društva Tabor. Prvi so se v Celju organizirali narodni radikalci, in sicer decembra 1906, osnovni namen njihovega dela pa je bilo izobraževalno del o in ustanavljanje ljudskih knjižnic v okolici Celja. Kljub temu, da so v naslednjih letih ustanovili vrsto ljudskih knjižnic, kot na primer v Žalcu, Gaberjah, Novi Cerkvi in Zibiki, pa Prosveta v Celju nikoli ni povsem zaživela. Leto kasneje, 30. decembra 1907 se je v tekmovanje s svojimi za delo nič manj vnetimi narodno radikalnimi vrstniki spustila še skupina bodočih celjskih pravnikov, članov Triglava: Šandor Hrašovec, Dragotin Vrečko, Karel Krajnc in Vladimir Knaflič, in ustanovili Klub naprednih slovenskih akademikov. Že v prvem letu obstoja so člani Kluba naprednih slovenskih akademikov pokazali, da njihove dane obljube niso bile izrečene zaman. Po nemških izgredih na Ptuju jeseni 1908, ki so se kmalu razširili po domala celotnem slovenskem ozemlju, tudi v Celje, je klub kot odgovor na nemško skrunjenje slovenske lastnine v mestu napovedal ustanovitev dveh novih ljudskih knjižnic v okolici. Napoved so uresničili že spomladi 1909, ko so odprli ljudsko knjižnico v delavskih Gaberjah, v takratnem predmestju Celja. V spomin
še novic