Ženske zgodbe

Kamra.si, 29. december 2021 ― Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož vabi na ogled medmuzejske razstave Ženske zgodbe: mitske podobe in realnost skozi muzejske predmete, ki bo na ogled v Miheličevi galeriji na Ptuju (Dravska ulica 4) od 7. januarja 2022 (od 18.00) do 31. januarja 2022. Avtorji in sodelujoči muzeji: Verena Perko, Gorenjski muzej Snježana Karinja in Nadja Terčon, Pomorski muzej – Museo del mare “Sergeja Mašera” Piran – Pirano Maša Sakara in Špela Prunk, Pokrajinski muzej Koper – Museo regionale di Capodistira Petra Stipančić, Dolenjski muzej Novo Mesto Oži Lorber in Jana Puhar, Posavski muzej Brežice Barbara Trnovec in Maja Bausovac, Pokrajinski muzej Celje Karla Oder, Koroški pokrajinski muzej, Muzej Ravne na Koroškem Aleksandra Nestorović, Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož Jože Štukl, Loški muzej Škofja Loka Ob obisku razstave je potrebno upoštevati navodila NIJZ in izpolnjevati pogoje PCT.    
Izšla je nova številka Etnologa

Izšla je nova številka Etnologa

SEM, 29. december 2021 ― V branje ponujamo 31. letnik nove vrste Etnologa. Od leta 1926, ko je Etnolog izšel prvič in nekaj čas izhajal kot Slovenski etnograf, potem pa spet Etnolog, je to že 82. letnik. Izšel je v času, ko življenje ljudi tako v Sloveniji kot drugod po svetu še vedno pogojuje covid-19, kar se kaže tudi v nekaterih objavljenih člankih. V razdelku Raziskovalni pristopi in metode v sodobnem času Dan Podjed in Rajko Muršič pišeta o spremembah etnografije raziskovalk in raziskovalcev načina življenja med pandemijo covida-19. Pridobljene izkušnje  vidita kot možnost za posodobitev, obogatitev in nadgradnjo etnografije s pomočjo digitalnih tehnologij. Mateja Habinc na osnovi raziskav študentov v času epidemije predstavlja izkušnje s telefonskimi in predvsem spletno posredovanimi videokonferenčnimi pogovori kot raziskovalnimi tehnikami dela in jih primerja s pogovori in terenskim delom v živo. Nataša Rogelja Caf in Špela Ledinek Lozej se ukvarjata s povezovanjem hoje in raziskovanja. Med  drugim se sprašujeta o razmerju med hojo in opazovanjem z udeležbo, zanima ju uporabnost raziskovalne hoje in pisanja v etnologiji in antropologiji. Razdelek Razprave prinaša tri članke, povezane z muzeji. Nena Židov piše  o vplivu pandemije koronavirusa na delovanju muzejev po svetu in v Sloveniji. Mojca Ramšak  se posveča vonju, pri čemer jo zanima, kako se ga loteva antropologija, kako ga obravnavajo nekateri z dediščino povezani  dokumenti, in kako se dediščine vonja teoretično in praktično lotevajo  muzeji. Nadja Valentinčič Furlan na osnovi konkretnih primerov razmišlja o vlogi filmov in nekaterih novejših medijev na etnoloških razstavah, pri čemer ponuja tudi vpogled v postmoderni epistemološki prelom v vizualni antropologiji in muzeologiji. Barbara Ivančič Kutin obravnava preobrazbo tolminske frike, jedi iz krompirja in sira, iz v preteklosti  izrazito delovne jedi, v današnji simbol tolminskosti. Razdelek zaključuje članek Ivane Drakulić, ki raziskuje pomen igre in igrivosti med

Po poti Ivana Potrča in Matije Murka

Kamra.si, 29. december 2021 ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj in Planinsko društvo Ptuj vabita na 21. tradicionalni pohod po Potrčevi in Murkovi poti, ki bo v nedeljo, 2. januarja 2022, s pričetkom ob 9.00 na dvorišču knjižnice (Prešernova 33–35, Ptuj). Nezahtevna in sproščujoča pohodniška pot pelje do Potrčeve rojstne hiše na Štukih in nato preko Mestnega Vrha do Murkove rojstne hiše v Drstelji. Pohod, organiziran na obletnico rojstva pisatelja Ivana Potrča, traja približno štiri ure.  Vljudno prosimo, da upoštevate veljavne ukrepe za zajezitev epidemije in pogoj PCT. ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ OBVESTILOZaradi poslabšanja epidemioloških razmer pohod žal ODPADE!  
1958 Predjama – Izlet v Predjamski grad

1958 Predjama – Izlet v Predjamski grad

Stare slike (Cerknica), 29. december 2021 ― Leta 1958 smo šli v organizaciji profesorja dr. Franca Habeta na šolsko ekskurzijo – izlet v Predjamski grad. Udeležili smo se ga učenci VI. VII. in VIII. razreda OŠ Rakek. Na sliki učenci pred odhodom z avtobusom izpred železniške postaje Rakek. Fotografiral je profesor sam. In kako je prišel na fotografijo? S seboj je imel … … Nadaljujte z branjem→
Etnologi(n)ja na terenu

Etnologi(n)ja na terenu

SEM, 28. december 2021 ― V Selščku pri Cerknici so na prostem (v praku pred cerkvijo) na ogled replike Gasparijevih jaslic v naravni velikosti, ki jih je izdelal Robert Kužnik. Na eni strani gre za obujanje kulturne dediščine, na drugi pa za poklon slikarju Maksimu Gaspariju, ki je zgodnje otroštvo preživel prav v Selščku. Manjša replika Gasparijevih jaslic, izdelana izpod rok Roberta Kužnika, je bila decembra lani na ogled tudi v SEM.
1912 Vrhnika – Srečotov oče

1912 Vrhnika – Srečotov oče

Stare slike (Cerknica), 28. december 2021 ― Tako lepe fotografije ta spletna stran preprosto ne more spregledati, če še bolj nič ne vemo o njej … Prihaja iz zbirke Ivanke Janežič, na njej je avstro ogrski pomorski častnik, kapitan v Boki Kotorski, doma od Janežičevih iz Vrhnike. Se mi samo zdi ali mu je bilo res ime Valentin Janežič in je bil brat … … Nadaljujte z branjem→
1979 Postojna – Gaudeamus igitur

1979 Postojna – Gaudeamus igitur

Stare slike (Cerknica), 27. december 2021 ― Ob zaključku gimnazije, še pred maturo, smo vsi prejeli takle list. Imenuje se spominska diploma maturantov. Avtor je Luka Kramolc. Na njem je znamenita pesem Gaudeaumus igitur v latinščini in slovenščini z notnim zapisom. Slednje mi ne pomaga preveč, ker pravijo, da nimam posluha. Saj se motijo, ampak prepevati so mi pa vseeno prepovedali. Le […]
1976 Cajnarje – Bloški pevci na prireditvi

1976 Cajnarje – Bloški pevci na prireditvi

Stare slike (Cerknica), 26. december 2021 ― Kot smo pisali, je bil Sindikalni moški pevski zbor Novolit, ustanovljen 1971, takrat edina delujoča kulturna skupina na Blokah. Ko so se fantje z zborovodjem prof. Ribarovićem ujeli in obvladali širši program pesmi, so se pričeli pogosti nastopi. Proslave, otvoritve, vse vrste dogodkov v podjetju, vse to so bile priložnosti za nastope. Kot sindikalni zbor […]

Međuregionalna i međunarodna suradnja

HISTRIA, 25. december 2021 ― U 28. svesku Vjesnika istarskog arhiva objavljen je članak Mihovila Daba u kojem tajnik Dean Krmac govori o povijesti, ulozi i ciljima Humanističkog društva Histria. Članak proizlazi iz Okruglog stola: Međuregionalna i međunarodna suradnja (Pula, 4.10.2019.) u okviru Međunarodnog znanstvenog skupa “Kako pisati povijest multikulturalnih regija jugoistočne Europe: Uloga specijalnih knjižnica i arhiva”. pdf      hrcak The post Međuregionalna i međunarodna suradnja appeared first on HISTRIA.
Praznične zanimivosti

Praznične zanimivosti

SEM, 25. december 2021 ― Pobrskajte po spletni strani SEM in odkrijte decembrske šege in navade, ki jih razkrivamo na za zbrirnem naslovu Božično-novoletni prazniki. Preberite zanimiv članek v Delu: Čas, ko imata ogenj in svetloba poseben pomen (šege in navade v času koronavisursa).  Poslušajte podcast na 99% INVISIBLE: The three Santas of Slovenia

25. decembra 1915 je v Kranju umrl Matija Bradaška, (tudi Bradeško), slovenski slikar in freskant

Kamra.si, 25. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. decembra 1915 je v Kranju umrl Matija Bradaška, (tudi Bradeško), slovenski slikar in freskant. Rodil se je 16. (17.?)* februarja 1852 v Lučinah. Oče je bil mizar. Star 15 let je šel k podobarju in slikarju Štefanu Šubicu v Poljane. Tam se je pet let učil podobarstva in slikarstva. Eno leto je služil kot pomočnik svojemu prijatelju Janezu Šubicu. Takrat sta poslikala pokopališko kapelo v Št. Rupertu. Nato je šel v Duplje h Gosarju. Leta 1873 se je poročil s Šubičevo sorodnico Apolonijo Ferlan in se kot samostojni mojster naselil v Poljanah. Leta 1874 se je preselil v Kranj in odprl lastno slikarsko delavnico. Vse tri cerkve je okrasil s freskami, prav tako tudi cerkev na Primskovem pri Kranju, v Predosljah, Lučinah, Kranjski Gori, Lešah, na Dobravi pri Kropi, Otočah, Begunjah, v Preddvoru, Zapogah, Šmartnu pod Šmarno goro, Bovcu na Goriškem, vso cerkev v Čadramu, na Brinjevi gori pri Zrečah, v Dolenji vasi pri Vidmu in v Mozirju. Naslikal je veliko oltarnih slik in okrog 30 križevih potov. Avtor gesla: Lucijan Adam, Mestna knjižnica Kranj * Slovenski biografski leksikon navaja datum rojstva 17. februar 1852, https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi147904/
MMXXII

MMXXII

ZAC, 24. december 2021 ― Vsem našim partnerjem, ustvarjalcem, uporabnikom arhivskega gradiva in njihovim najbljižjim ob izteku leta iz Hiše pisanih spominov voščimo lepe praznike in vse najboljše v 2022! Naj bo zdravo, uspešno, veselo! Srečno MMXXII! Ekipa pisanih spominov The post MMXXII first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.
še novic