Poglej v muzej

Kamra.si, 23. december 2021 ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vas v času od 26. 12. 2021 do 2. 1. 2022 vabi na Ptujski grad, kjer so za družine z otroki pripravili naslednje dejavnosti (potreben je nakup vstopnice): - UGANKE NEUGNANKE V sobanah Ptujskega gradu so se skrile uganke neugnanke, ki čakajo, da jih rešite. - ZMAJ, KI JE VIDEL SVETNIKA S pomočjo muzejskih kartončkov poiščite umetnine, na katerih so upodobljeni zmaji! - SKRINJA, STOL, OMARA S pomočjo muzejskih kartončkov odkrijte najlepše in najbolj zanimive kose starega grajskega pohištva! - PRAZNIČNO VODSTVO ZA DRUŽINEOb nakupu vstopnice v torek, sredo in četrtek, 28., 29. in 30. 12. 2021, ob 11. uri ponujajo še brezplačno družinsko vodstvo. Obvezna je najava na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloak460878fb02d4dc356911ed8b1b474736').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addy460878fb02d4dc356911ed8b1b474736 = 'ptujski.grad' + '@'; addy460878fb02d4dc356911ed8b1b474736 = addy460878fb02d4dc356911ed8b1b474736 + 'pmpo' + '.' + 'si'; var addy_text460878fb02d4dc356911ed8b1b474736 = 'ptujski.grad' + '@' + 'pmpo' + '.' + 'si';document.getElementById('cloak460878fb02d4dc356911ed8b1b474736').innerHTML += ''+addy_text460878fb02d4dc356911ed8b1b474736+''; . Pripravljene dejavnosti predstavljajo popestritev samostojnega ogleda muzejskih zbirk v Ptujskem gradu v času od 26. 12. 2021 do 2. 1. 2022 (1. 1. 2022 zaprto). Primerne so za družine z otroki, starimi več kot pet let.  Vstopnina: družine 16 €, odrasli 8 €, otroci 3 €, predšolski otroci brezplačno. Za dejavnosti Zmaj, ki je videl svetnika ter Skrinja, stol, omara potrebujete muzejske kartončke, ki so na voljo na muzejski blagajni. Za vstop v muzej je potrebno izpolnjevati PCT pogoj, upoštevati je treba tudi priporočila NIJZ (razkuževanje, maske, razdalja).

Prostorska instalacija Metke Zupanič in Lade Cerar

Kamra.si, 23. december 2021 ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi v razstavišče knjižnice, kjer bo od 29. 12. 2021 do 8. 1. 2022 na ogled prostorska instalacija Beseda za besedo Metke Zupanič in Lade Cerar. V projektu se avtorici ukvarjata z aktualnimi družbenimi problemi, v ospredje postavljata vprašanja uporabe gest, katerih pomen je pogosto zlorabljen, na način, da si jih prilaščajo različne radikalne skupine. Geste, ki so že dolgo v uporabi in v družbi simbolizirajo pozitivno, postanejo v kontekstu nestrpnosti negativne. V letu 2019 smo bili priča, kako je nedolžna gesta OK čez noč postala simbol sovraštva. Anti-Defamation League jo je dodala v svojo bazo podatkov o simbolih sovraštva. Zaradi incidentov so nekateri ljudje pozvali javnost, naj v celoti preneha uporabljati kretnjo OK. Tem pozivom so odločno nasprotovali potapljači, ki s to kretnjo zagotovijo, da so njihovi partnerji še vedno živi pod vodo, in tudi ljudje, ki so zelo navezani na podpis, da so v redu. Prav zaradi tega dejstva želita avtorici s projektom ozavestiti imenovano gesto na pozitiven način, na način, kot ga poznamo, hkrati pa želita problematizirati negativno komunikacijo med posamezniki, ki ustvarja latentno napetost, strah in sovraštvo v vsakdanjem življenju ljudi. Cilj projekta je, da obiskovalec besede in geste ozavesti in jih preobrazi v nekaj pozitivnega.
Najlepša obleka na svetu (dvojezična slikanica, ANG/SLO)

Najlepša obleka na svetu (dvojezična slikanica, ANG/SLO)

Društvo Slovenski staroverci, 23. december 2021 ― Katja Cah, modna oblikovalka in univerzitetna diplomirana novinarka, ki se je nekaj časa aktivno ukvarjala z modo, sedaj pa se intenzivno posveča pisanju in ilustriranju je v samozaložbi leta 2018 izdala poučno dvojezično slikanico Najlepša obleka na svetu oziroma The most beautiful dress in the world. Slikanica prikazuje raznovrstnost in spremenljivost slogov oblačenja v Evropi, […]
1956 Bezuljak – Moje punčke (2)

1956 Bezuljak – Moje punčke (2)

Stare slike (Cerknica), 23. december 2021 ― Sedaj pa nadaljevanje zgodbe od srečolova naprej, ko sem ostala brez punčke. Še naprej sem vztrajala, da bi rada imela veliko punčko v lepi oblekici in z bujno frizuro, pa zamižati mora tudi znati. Saj najbrž veste, kako znajo biti najmlajši, scrkljančki, vztrajni. Pa me nekega lepega dne mama napravi v zakmašno obleko in se … … Nadaljujte z branjem→
Delovni čas med prazniki

Delovni čas med prazniki

SEM, 22. december 2021 ― Slovenski etnografski muzej bo za praznike odprt po sledečem urniku: petek, 24. december 2021: ODPRTO 10.00 - 14.00 sobota, 25. december 2021 (Božič): ZAPRTO nedelja, 26. december 2021 (Dan samostojnosti in enotnosti): ODPRTO 10.00 – 18.00 petek, 31. december 2021: ODPRTO 10.00 - 14.00 sobota, 1. januar 2022: ZAPRTO nedelja, 2. januar 2022: ODPRTO 10.00 – 18.00 Redni delovni čas: Odprto: torek - nedelja, 10.00 - 18.00, ob četrtkih do 20.00 Zaprto: ponedeljki in določeni prazniki   Prost vstop: vsako prvo nedeljo v mesecu  
SEM v novo leto z novo razstavo o mizi

SEM v novo leto z novo razstavo o mizi

SEM, 22. december 2021 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 22. december 2021 V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) bo od srede, 22. decembra 2021 naprej na ogled razstava MI ZA MIZO: Od snovnega do simbolnega, s katero SEM zaokrožuje svoja obeleževanja naziva Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021. Razstava je zgodba o mizi, vsakdanjem predmetu številnih namembnosti in tisočerih pomenov, ki spremlja človeka skozi življenje na vsakem koraku, ob praznikih in  pomembnih dogodkih, mejnikih. Poleg uporabnega ima simbolni pomen. Mizo zasledimo v pregovorih, pravljicah, pripovedkah in pesmih.  Mizna plošča simbolizira moč, oltarna sveti prostor, bogato obložena blaginjo, prazna pomanjkanje, poleg ognjišča je simbol doma. Odseva navade, šege, tke vezi, nosi spomine na čase, dogodke, ljudi in prostore, na lakoto in izobilje, na gostoljubje, na vsakdan in praznik. Prinaša posebne okuse, vonjave, združuje snovne in nesnovne pomene, tipno in netipno, vidno in nevidno, čuteno in občuteno. Mnogo miz je v življenju, bolj ali manj naših, zelo pomembnih in manj pomembnih, stalnih in občasnih. Avtorica razstave, mag. Polona Sketelj, kustosinja SEM izpostavlja, da »razstava  spodbuja razmislek o mizi kot predmetu, ki nas spremlja od otroštva do smrti, ki se ga  dnevno neštetokrat dotaknemo in ima v našem življenju poleg uporabnega tudi številne druge pomene. Polagoma dobivajo mize našega življenja  nove odtenke, pomene, podobe in člane. Nekatere z lahkoto zavržemo, druge ostanejo vse  življenje del nas in z njih polzijo številni spomini.« Na razstavi bodo poleg posameznih izbranih predmetov iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja na ogled tudi omizja in predmeti iz zasebnih zbirk domov in javnih prostorov (gostiln, restavracij...) z zgodbami, ki jih je nanje zapisalo življenje. Posameznim mizam se bodo na razstavi menjavali pogrinjki, tako kot se s pogrinjki prilagajajo priložnostim in časom njihovi lastniki. Ob omizjih bo SEM v letu 202
1970 Cerknica – Romy

1970 Cerknica – Romy

Stare slike (Cerknica), 22. december 2021 ― Romana Janežič je bila rojena 7. 2. 1950. V Cerknici je, razen za čas študija v Ljubljani, preživela celo življenje. Bila je moja najtesnejša, najboljša, najljubša prijateljica – moj sestrski brat. Od mojega 5. do 20. leta sva bili nerazdružljivi. Njena mama Nežka je bila kuharica v Brestovi menzi. Zaposlena je bila od jutra do […]

22. decembra 1930 se je na Podvinu pri Polzeli rodila Neža Maurer, slovenska pesnica, pisateljica, novinarka ...

Kamra.si, 22. december 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. decembra 1930 se je na Podvinu pri Polzeli rodila Neža Maurer, slovenska pesnica, pisateljica, novinarka ... Začetki njenega ustvarjanja segajo že v otroštvo, ko je na pobočju Gore Oljke pisala svoj dnevnik. Osnovo šolo je obiskovala na Polzeli in nato po vojni odšla na nižjo gimnazijo v Žalcu in Celju, ki jo je končala leta 1946. Učiteljišče je končala v Ljubljani in svoje prvo službovanje opravljala na Primorskem v Črnem Vrhu nad Idrijo. Diplomirala je na Pedagoški akademiji v Ljubljani in medtem že delala na nižji gimnaziji v Ilirski Bistrici, kjer je bila mentorica šolskega glasila Brinje, ki izhaja še danes. Vpisala se je na izredni študij slavistike na Filozofski fakulteti in diplomirala leta 1960. Po diplomi se je njeno delo v razredu končalo, zaposlila se je kot prva urednica šolskih oddaj na Televiziji Ljubljana. Opravila je tudi mednarodni tečaj za šolske oddaje v Rimu. Svojo prvo pesniško zbirko za otroke z naslovom Kam pa teče voda je napisala leta 1962, vendar je bila objavljena šele deset let kasneje. Nato seje zaposlila kot novinarka, bila je tehnična urednica v Rodni grudi, pri Pionirskem listu je urejala brošure za slavnostne dneve na šolah, bila je tudi tehnična urednica revije Otrok in družina, v časopisu Kmečki glas je urejala kulturno rubriko in bila terenska reporterka za območje Kozjanskega. Po smrti moža Hermana Škofiča si je morala poiskati drugo službo, saj je morala sama zaslužiti za preživljanje dveh otrok (hčere Eve in sina Miklavža) ter mame. Postala je glavna urednica in direktorica pedagoškega časopisa Prosvetni delavec. Tu je ostala sedem let. Nato je odšla za svetovalko za kulturo pri Komiteju za informiranje SR Slovenije, kjer je ostala do upokojitve. Posvetila se je literaturi in nastopom po šolah. Še vedno piše literaturo za odrasle in otroke. Veliko njenih predvsem otroških pesmi je uglasbenih.
Voščilo SEM

Voščilo SEM

SEM, 21. december 2021 ― Slovenski etnografski muzej vam želi vesel božič in veliko zdravja ter lepih trenutkov v letu 2022! Veselimo se srečanj z vami tudi v 2022!
VISOLE - Spomenik NOB

VISOLE - Spomenik NOB

Simboli polpretekle zgodovine, 21. december 2021 ― Lokacija: Slovenija; Visole Avtor: Glej opis. Opis: Spomenik (23 m visoka obelisku podobna forma iz aluminijaste pločevine na granitnem podstavku) padlim domačinom v NOB. Postavljen je bil 1961, načrt zanj je izdelal arh. Branko Kraševac. Spomenik stoji severno od jedra vasi Visole, ob cesti proti Turiški vasi na Pohorju.
Trgovina: V deželici Simona Rutarja - Arheologija podkrnskega prostora

Trgovina: V deželici Simona Rutarja - Arheologija podkrnskega prostora

Tolminski muzej, 20. december 2021 ― "Ljudska modrost pravi, da naključij ni. Ta rek bi potrjevalo tudi dejstvo, da se je slavni geograf, zgodovinar in arheolog Simon Rutar (po domače Mohov) rodil v vasi Krn, prav v srčiki podkrnskega prostora, ki se je šele v zadnjem desetletju izkazal kot eden imenitnejših arheoloških zakladov Posočja. In prav ta, morda z njegove strani že sluteni arheološki potencial, ga je nezavedno vodil v poglobljeno raziskovanje zgodovine lokalnega in ...
V Registru evidentirani novi nosilci

V Registru evidentirani novi nosilci

SEM, 20. december 2021 ― Ob enotah Miklavževo, Peka poprtnikov in Godbeništvo so bili na predlog Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, v Registru nesnovne kulturne dediščine 15. 12. 2021 evidentirani trije novi nosilci. Ob enoti Miklavževo je bil evidentiran nosilec Farno kulturno društvo Koroška Bela. Šega praznovanja in obdarovanja sv. Miklavža na Koroški Beli poteka pod okriljem Farnega kulturnega društva Koroška Bela, ki je bilo ustanovljeno leta 1999 in ima sedaj že več kot 150 članov. Društvo je naslednik Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva, ustanovljenega leta 1907. Miklavž se na predvečer svojega godu v spremstvu odpravi od hiše do hiše in s simboličnimi darili (sadje, koledar …) obdari skozi leto najbolj aktivne društvene člane in otroke. Obišče tudi prebivalce okoliških naselij (Slovenski Javornik, Javorniški Rovt, Žirovnica idr.). Od leta 1999 društvo v sklopu praznovanja Miklavža organizira izlet otrok v Ljubljano z ogledom lutkovne predstave. Na poti nazaj na avtobusu otroke obišče sv. Miklavž, jih nagovori in skromno obdari. Najstarejši znani zapis o organiziranem miklavževanju na Koroški Beli sega v leto 1910. Takratno Slovensko katoliško izobraževalno društvo Koroška Bela je že pred prvo svetovno vojno prirejalo Miklavževe večere, na katerih so obdarovali otroke društvenikov. Po drugi svetovni vojni so obdarovanja sv. Miklavža za večje število otrok potekala po domovih na Koroški Beli in pozneje organizirano v okviru župnije. Enoti Peka poprtnikov je bil dodan nov nosilec – Skupina gospodinj z Golega. Skupina gospodinj z Golega znanje priprave poprtnikov ohranja v svojih družinah. Prav tako ga vsem zainteresiranim prenaša z različnimi dejavnostmi v domačem kraju. V zadnjih letih na nedeljo, ki je najbližje prazniku Svetih treh kraljev, organizirajo blagoslov poprtnikov v cerkvi sv. Marjete na Golem. Prav tako organizirajo delavnico s prikazom priprave poprtnika. Na Golem so v preteklosti pekli poprtnik za praznik Svetih treh kraljev. Pokusili s
Cerknica 1980/81 – 7. b razred

Cerknica 1980/81 – 7. b razred

Stare slike (Cerknica), 20. december 2021 ― V šolskem letu 1980/81 smo postali 7. b razred. Ker smo bili zelo živahen razred, nobena učiteljica ni hotela biti naša razredničarka. Pa je bil zato s strani šole določen moški predstavnik, učitelj telesne vzgoje Franc Popek. Moška beseda pač več zaleže. In tako smo dobili razrednika, ki je zdržal z nami do konca osnovne […]
še novic