SEM, 31. marec 2022 ― Danes ob 18ih bo kustosinja SEM, dr. Bojana Rogelj Škafar, v Mestnem muzeju v sklopu razstave Rdeče in črno: Evropa na ljubljanskem kongresu 1821 predavala o panjskih končnicah kot galerijah ljudske umetnosti. Na lesenih ploščicah - panjskih končnicah se prikazujejo številni motivi, ki sporočajo odnos do življenja, dogodkov, družbenih razmerij, odnosov med spoloma. Te pisane podobe danes lahko beremo kot izraz ljudske umetnosti ali kot komentar aktualnega družbenega in političnega dogajanja. Več o dogodku V SEM so panjske končnice razstavljene v okviru razstav Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki slovenske ljudske umetnosti SEM ter ljudske umetnosti NSK ter v sklopu stalne razstave Med naravo in kulturo. Panjske končnice si lahko ogledate tudi v digitalni spletni zbirki SEM.

SEM, 30. marec 2022 ― Cikel pogovorov Misliti odgovornost naslavlja izbrane teme sodobne antropologije, pa tudi širšega družboslovja in humanistike, skozi prizmo kolektivne in individualne odgovornosti. 3. marec 2022 ob 19.00 O vključenosti in demokratičnosti malo drugače: Vloga muzejev in znanosti Sogovornici: dr. Neža Čebron Lipovec in Urška Repar Moderira: Urška Purg Sodobni trendi na področju znanosti, kulture in dediščine raziskovalce in ustvarjalce usmerjajo v vključevanje posameznikov in družbenih skupin v njihovo delo. Participativni pristopi naj bi poskrbeli za večjo demokratičnost procesov ustvarjanja znanja. Naučili smo se, da je participativnost beseda, ki jo moramo nujno vključevati v današnjem delu na področju dediščine. Kako zelo demokratični in vključujoči pa so pravzaprav participativni pristopi? Lahko govorimo o preveč demokratičnih in participativnih pristopih? Kako tovrstni pristopi vplivajo na odgovornost, avtorstvo in verodostojnost? Je to novost današnjega časa, ali se je temu v praksi sledilo že v preteklosti? V pogovoru z etnologinjo, kulturno antropologinjo in zgodovinarko dr. Nežo Čebron Lipovec ter etnologinjo in kulturno antropologinjo Urško Repar bomo govorili o stopnjah participativnosti pri ukvarjanju z dediščino in priložnostih ter morebitnih izzivih, ki jih so del takšnih pristopov. OBVESTILO: DOGODEK JE ZARADI BOLEZNI PRESTAVLJEN NA KASNEJŠI TERMIN! >> nov termin: 4. maj 2022 ob 19.00! Spremenljivo okolje: Odzivi, izkušnje, zamišljanja Sogovornici: dr. Saša Poljak Istenič in Maja Vardjan Moderira: Ana Svetel Okolje – široko definirano kot vse, kar je onkraj posameznikovega telesa – je kompleksen skupek prostorov, bitij, delovanj in tokov. Vsi so nestalni in spremenljivi ter tvorijo nepreštevno množico dinamik in razmerij. Spremenljivost okolja dojemamo in zaznavamo na različne načine, spremembe pa vplivajo na naše vsakodnevne prakse in izkušnje, na razmisleke o prihodnosti, o umeščenosti človeka v »naravo«, o odgovornosti … Na posledice segr

SEM, 28. marec 2022 ― Izdelovanje malih kruhkov je tradicionalna rokodelska dejavnost, značilna za Škofjeloško območje. Medeno pecivo je izdelano z vtiskovanjem testa v ročno izrezljane lesene modele ali oblikovano in okrašeno prostoročno. Z izdelovanjem malih kruhkov kot hišno dejavnostjo so se ukvarjale predvsem ženske, lesene modele pa so izdelovali moški člani družine in samouki rezbarji iz Škofje Loke in okolice. Do druge svetovne vojne so male kruhke za prodajo pekli predvsem pred miklavževim, v božično-novoletnem času in pred veliko nočjo ter ob semanjih dneh in žegnanjih, po  naročilu pa tudi ob godovih, zarokah in porokah. Leta 2018 je bila enota Izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije. V Slovenskem etnografskem muzeju hranimo obsežno zbirko malih kruhkov (in modelov zanje). Najstarejši primerki so s konca 19. in z začetka 20. stoletja. Izdelani so s pomočjo modelov ali prostoročno. Prevladujejo mali kruhki v obliki srca in okrogli hlebčki, sledijo razne živali, rože (v vazi), svetniki in druge osebe, pirhi, rombi, zvezde, kolobar in krajčki. Preberite si več o malih kruhkih