SEM, 11. april 2022 ― Na razstavi je predstavljena zbirka igrač iz druge polovice 20. stoletja, ki jo je SEM leta 2000 daroval profesor Helmut Anthes (1935–2010), takratni direktor sedanjega Mestnega muzeja Michelstadt v Nemčiji. Igrače so pomemben del zbirk sodobnih etnoloških muzejev in pripomorejo k celovitemu prikazu načina življenja v določenem obdobju, prostoru in socialnem okolju. Izvor igrač je prazgodovinski; prve najdbe predmetov za igro datirajo okoli 2000 let pr. n. št. Zlata doba razvoja igrač je bila v 20. stoletju in po drugi svetovni vojni so si jih lahko privoščili že v skoraj vseh gospodinjstvih zahodnega sveta. Vstop na razstavo

SEM, 10. april 2022 ― SEM hrani preko 10.000 digitaliziranih fotografij amaterskega fotografa Petra Nagliča, njihovo uporabo je omogočil njegov vnuk Matjaž Šporar. V množici fotografij so še posebej zanimive tiste, ki prikazujejo gradnjo nabrežij Ljubljanice, tako imenovane vodne osi mesta, ki jo je zasnoval arhitekt Jože Plečnik. Peter Naglič je bil rojen leta 1883 v Šmarci pri Kamniku v obrtniški družini, s ščetarsko obrtjo sta se pred njim ukvarjali že dve generaciji prednikov. Zaradi nakupa ščetarskih surovin in dostave izdelkov je Naglič tedensko hodil v prestolnico, pri tem pa je pogosto s seboj vzel fotoaparat in z njim beležil gradbene posege v Ljubljani. Med fotografijami številčno najbolj izstopajo posnetki urejanja nabrežij in betoniranja struge Ljubljanice med letoma 1932 in 1935. V objektiv je skozi leta na posameznih odsekih ujel različne gradbene faze, od izsušitve struge, do izkopa in odvoza materiala z rečnega dna in njegovega  betoniranja. Gre za takratne razmere izjemno velik gradbeni projekt. #naprejvpreteklost #plečnikvmuzeju

SEM, 9. april 2022 ― Pirhi so indoevropski pomladni simbol, v krščanstvu simbol Kristosovega vstajenja. V preteklosti so pirhom pripisovali zdravilno in zaščitno moč. Prvotno so bili le rdeče ali rumeno obarvani, pozneje še ornamentirani. Prevladovali sta dve tehniki krašenja: risanje vzorcev z oljem ali raztopljenim voskom (tehnika batik) in praskanje vzorca na pobarvancem jajcu. Med najbolj slikovitimi velikonočnimi jajci so belokranjske pisanice. Skrivnosti njihove izdelave na posnetku razkriva Nevenka Brajdič Grušovnik iz Bele Krajine, mojstrica v pisanju različnih vzorcev, ki na leto izdela približno toliko pisanic, kot je dni v letu. Naj bo filmček navdih, da se v teh prazničnih dneh lotite barvanja in krašenja pirhov. Pa po stari navadi, ga podarite komu, ki ga imate radi. Najrazličnejše pirhe z vseh koncev Slovenije si lahko ogledate tudi na stalni razstavi SEM: Med naravo in kulturo. Danes je muzej odprt do 18.00!

SEM, 7. april 2022 ― Oprema muzejske trgovine Lectarije je nastala v letih 1939/1940. Po naročilu medičarja in svečarja Jakoba Krbavčiča in njegove žene Henriete jo je izdelal eden največjih slovenskih arhitektov Jože Plečnik. Ta je znal razbrati tudi v navidez skromnih svečarskih, medičarskih in lectarskih izdelkih ter drugih izdelkih slovenske ljudske obrti mojstrstvo oblike in lepoto materiala ter njuno skladnost. Leta 1940, dve leti po odprtju trgovine na Kongresnem trgu v središču Ljubljane, so časopisi Lectarijo označili kot najlepši lokal na Balkanu. V šestih desetletjih je Lectarija doživljala vzpone in padce, nato pa sta jo zadnja lastnika, zakonca Rok in Agata Freyer, leta 2000 podarila Slovenskemu etnografskemu muzeju, da bi jo zaščitila pred nadaljnjim propadanjem. Oprema Lectarije je bila med letoma 2000 in 2004 s temeljitimi strokovnimi restavratorskimi posegi povrnjena v prvotno stanje in je bila kot rekonstrukcija nekdanje trgovine umeščena v novo razstavno hišo SEM. Odprta za javnost je bila leta 2004, kjer je do lanskega septembra živela dvojno življenje – kot muzealija in obenem kot muzejska trgovina.   Kot muzejska trgovina je kar 17 let nudila izdelke domače in umetnostne obrti, izdelke vezane na naše razstave in replike muzejskih predmetov, izdelke muzejskega tkalskega in lončarskega ateljeja ter izdelke oblikovalcev, ki so vešči v prepletanju dediščine in sodobnega dizajna. Julija 2021 so bila izbrana dela arhitekta Jožeta Plečnika vpisana na seznam Unescove svetovne dediščine. Čeprav so nekatera Plečnikova dela v javnosti morda bolj prepoznavna, pa si tudi Lectarija zasluži svoje stalno mesto v družbi Plečnikovih mojstrovin. Ideja, da bi bila Lectarija umeščena v Slovenski etnografski muzej kot stalna postavitev, ki je tlela že dlje časa, bo tako v letu, ko obeležujemo 150-letnico Plečnikovega rojstva, uresničena. Trenutno pospešeno potekajo dela za ponovno postavitev Lectarije, njeno odprtje pa napovedujemo za konec maja 2022! FOTO: Dokumenta