SEM, 29. april 2022 ― Danes je svetovni dan plesa! Veste, kako so plesali naši predniki? Nekateri raziskovalci štejejo plese Skitov, ki jih omenjajo rimska poročila iz dobe pred naselitvijo Slovencev, že v duhovno kulturo Slovanov. V njej so bili starodavni plesi povezani z drugimi prvinami gibnosti v raznih obredih. Takšne "plese" so izvajali Slovenci tudi v času po naselitvi v svoji novi domovini. V 9. stol. menih Ermenrich poroča v svojem pismu o tipičnem 'slovanskem plesalcu'. V 10. stol. se omenja 'slovenski vrtuljak' (turben vandalicum), ki ga pozna nemški pesnik Nithart še v 13. stol. pod imenom 'nandalei'. S plesom je bila v najtesnejši zvezi pesem, ki je uravnavala njegov ritem. Konec 13. stol. nemški pesnik Helbing v svoji pesmi omenja slovenski ples ob spremljavi dud. O slovenskem petju pri trikratnem obhodu kamna v obredju ustoličenja karantanskih vojvod poročata rokopisa Schvabenspiegla iz 14. in 15. stol. Fevdalna kultura je imela velik vpliv na slovensko ljudstvo. Cerkev je plese preganjala kot ostanek poganstva. Ljudstvo je namreč v odporu proti izkoriščevalskim fevdalcem trdovratno vztrajalo v tradiciji in kot izraz svoje samobitnosti gojilo starodavne obrede in običaje, v katerih so imeli plesi pomembno vlogo. Sčasoma je cerkev, zato da bi navezala nase ljudske množice, vendarle dopuščala plesne običaje ob raznih cerkvenih praznikih. Vsem tem skromnim poročilom se pridružujejo številne omembe ljudskega plesa v starih ljudskih pesmih. Podrobneje pa je o njih pisal Valvasor. V začetku 20. stoletja se je ob zavedanju, da svet, kot je bil poznan do takrat, izginja, vršila obsežna zbiralska akcija popisa ljudskih plesov. Med obema vojnama pa se je pod vplivom napredka etnografije njegovo raziskovanje in s tem reševanje pred izginotjem še okrepilo. Povzeto po prispevku Radoslava Hrovatina O slovenskem ljudskem plesu, objavljenem v reviji Etnolog 20/21, leta 1951. Foto: Dokumentacija SEM; fotografije datirajo v prvo polovico 20. stoletja, nekatere v leto 1953.

SEM, 25. april 2022 ― Ta vikend so ponekod po Sloveniji, še posebej pa v Beli krajini, praznovali Jurjevo. To je pomladni praznik, ki je koledarsko povezan s pomladanskim enakonočjem.   Sveti Jurij, tudi Zeleni Jurij, nastopa kot vitez, ki premaga zmaja, ki simbolizira zimo oz. vladavino mračnega sveta. Jurij s svojo zmago prinese pomlad, s tem pa naznani začetek setve in paše na prostem. V Sloveniji je bil folklorni lik zelenega Jurija nekdaj splošno razširjen, do danes pa se je najbolj slikovito ohranil v Beli Krajini. Po tamkajšnjih šegah, ki tako kot povsod segajo še v davne poganske čase, je mladenič, ki predstavlja sv. Jurija, odet v bršljan ali drugo mlado zelenje (Ilich 2007, 68).