S kmetije v muzej: Jarmi

SEM, 17. april ― Slovenski etnografski muzej raziskuje, dokumentira, hrani, predstavlja in komunicira slovenske in enako pomembne zunaj evropske zbirke na področju materialne, družbene in duhovne kulture. Pred vami je film poti predmeta od terena do muzeja. Tokrat smo izbrali kmečki jarem za vprego goveda, ki smo ga marca prikazali na Svetovnem simpoziju o vprežnem govedu, ki ga je organiziral Arheološki laboratorij na prostem Lauersham, potekal pa je v kraju Lorsch blizu Frankfurta. Sodelavci SEM so ob tej priložnosti predstavili snovno in nesnovno kulturno dediščino ter načine ohranjanja jarmov v Sloveniji. Zbirka jarmov, ki jo hranimo v SEM, velja za eno najdragocenejših tovrstnih evropskih zbirk. Video: Gregor Kos

1962 Rakek – Ramparji in hlodovina

Stare slike (Cerknica), 17. april ― Rakovški ramparji so ročno naložili vagon obeljenega lesa. Na postaji so vidni stebri električne vozne mreže, ki so bili v celoti postavljeni leta 1956. V ozadju je objekt nekdanje carinarnice s skladiščem. Na mestu skladišča so leta 1965 začeli graditi novo pekarno s skladiščem in pisarnami. Fotografija je torej nastala med letoma 1956 in 1964, […]

Prepletenost svetov v SEM: Zunajevropske zbirke iz obdobja nevrščenih

SEM, 16. april ― V okviru gibanja neuvrščenih je še za časa Jugoslavije k nam prihajalo veliko študentov in umetnikov iz afriških, azijskih in južnoameriških držav. Med njimi je bil mozambiški kipar Alberto Chissano, ki se je leta 1981 udeležil XIV. Tabora likovnih samorastnikov Jugoslavije v Trebnjem. Njegov kip z videa bo na ogled na razstavi Prepletenost svetov: zunajevropske zbirke v obdobju neuvrščenosti, ki jo odpiramo v začetku maja. Za to priložnost nas je dr. Tina Palaić iz SEM, soavtorica prihajajoče razstave, popeljala po naših depojih in odstrla nekaj afriških skrivnosti, ki jih bomo pobliže spoznali na razstavi. #naprejvpreteklost #učenjevmuzeju #pomladvmuzeju

1950 Stari trg – Telovadni dogodek

Stare slike (Cerknica), 16. april ― Fotografija slavnostnega telovadnega nastopa v Starem trgu je zelo zgovorna. Velika zastava mirno visi visoko na levi, desno je na drogu zvočnik; topola, ki je pozneje rasel v tistem kotu, še ni, tudi podpornega zidu okoli igrišča še ni. Fotografijo neznanega avtorja, ki bi lahko bil Lojze Tomec, nekdanji vnet sokolski član in vsestranski športnik, ali […]

Brezplačni ogled filma Plastična fantazija

SEM, 15. april ― V SEM je na ogled gostujoča razstava Morje čikov: Človek v času plastike, ki preko umetniških del opozarja na prisotnost plastike v morju kot posledico odmetavanja cigaretnih ogorkov – čikov. Proizvodnja in uporaba plastičnih izdelkov se je do danes razmahnila do te mere, da ogroža okolje, živali in človeka, to temo pa obravnavajo umetniki, aktivisti, prostovoljci in filmarji po vsem svetu. Vabimo k brezplačnemu ogledu presunljivega dokumentarnega filma Plastična fantazija, ki obravnava plastično krizo. Dokumentarni film nemške režiserke Isa Willinger je film o globalni krizi plastike in eden najpomembnejših lanskih filmov na temo ekologije. Spoznamo lobiste, znanstvenike in aktiviste, ko poskušajo narediti konec katastrofalni proizvodnji plastike.  Krožna proizvodnja, greenwashing, mikroplastika, emisije ogljika in podnebni rasizem so samo nekatere od tem, o katerih govori ta angažirani in temeljito preiskovalni dokumentarni film. Plastična fantazija je del posebnega programa Mreže festivalov jadranske regije, Ecoscope, ki je zasnovan s ciljem ozaveščanja o varovanju narave in ekološki trajnosti. Vodilni regionalni filmski festivali, združeni v Mrežo festivalov jadranske regije že četrto leto zapored skupaj pozdravljajo začetek pomladi z brezplačnim filmskim programom Pomladne izdaje, član Mreže je tudi Ljubljanski mednarodni filmski festival LIFFe. Film je brezplačno na ogled do nedelje, 21. aprila 2024, do 23.55, na platformi Kino Meeting Point. Razstava Morje čikov: Človek v času plastike je na ogled v SEM do 19. maja 2024. Vabimo na brezplačen ogled razstave vsako prvo nedeljo v mesecu in na brezplačno vodenje z avtoricama razstave iz Smetumet, 18. maja 2024, ob 11.00, ob Mednarodnem muzejskem dnevu. Povezava za ogled filma

Gabrovčev dan 2024

Arheoportal, 15. april ― v torek 16. aprila bo v prostorih Narodnega muzeja Slovenije že tradicionalno strokovno srečanje Gabrovčev dan. Tokrat je srečanje posvečeno bronasti dobi na Notranjskem in Primorskem. Program in druge podrobnosti si lahko ogledate spodaj....
Rdeča nit: Pripovedovalski dogodki za otroke in družine v SEM

Rdeča nit: Pripovedovalski dogodki za otroke in družine v SEM

SEM, 15. april ― Najmlajši veliko novega in zanimivega o nesnovni kulturni dediščini izvedo ob pripovedovanju v muzeju. Kot pravi pripovedovalka iz SEM, Katarina Nahtigal (v videu), nas bo ta četrtek, 18. aprila, ob 18. uri, na potovanje po preteklosti in domišljijskih deželah popeljal pastirski rog, ki so ga na paši vaškega goveda uporabljali pastirji čredniki, ter je razstavljen na razstavi Človek in čas: Prvih 100. Na poti bomo srečali pastirja s čudežnim kravjim rogom, gosjo pastirico in pastirico lisico ter morda tudi kakšno vilo, ki je doma v planinah. Pripovedovalke: Sonja Kogej Rus, Katarina Nahtigal in Enja Zobarič. Pripovedovalski dogodek je brezplačen, predhodne prijave niso potrebne. Več informacij na: https://www.facebook.com/events/299986336310860 #naprejvpreteklost #učenjevmuzeju #pomladvmuzeju    
Rdeča nit: Pripovedovalski dogodki za otroke in družine v SEM

Rdeča nit: Pripovedovalski dogodki za otroke in družine v SEM

SEM, 15. april ― Najmlajši veliko novega in zanimivega o nesnovni kulturni dediščini izvedo ob pripovedovanju v muzeju. Kot pravi pripovedovalka iz SEM, Katarina Nahtigal (v videu), nas bo ta četrtek, 18. aprila, ob 18. uri, na potovanje po preteklosti in domišljijskih deželah popeljal pastirski rog, ki so ga na paši vaškega goveda uporabljali pastirji čredniki, ter je razstavljen na razstavi Človek in čas: Prvih 100. Na poti bomo srečali pastirja s čudežnim kravjim rogom, gosjo pastirico in pastirico lisico ter morda tudi kakšno vilo, ki je doma v planinah. Pripovedovalke: Sonja Kogej Rus, Katarina Nahtigal in Enja Zobarič. Pripovedovalski dogodek je brezplačen, predhodne prijave niso potrebne. Več informacij na: https://www.facebook.com/events/299986336310860 #naprejvpreteklost #učenjevmuzeju #pomladvmuzeju

Naprej v preteklost 2024, vseslovenska spletna akcija muzejev in galerij

SEM, 15. april ― Slovenski etnografski muzej se ponovno pridružuje Skupnosti muzejev Slovenije pri akciji #NAPREJVPRETEKLOST. Teme letošnje akcije so #naprejvpreteklost,  #učenjevmuzeju in #pomladvmuzeju. Slovenski muzeji in galerije v tednu med 15. in 21. aprilom 2024 na svojih spletnih straneh in družabnih omrežjih objavljamo zgodbe, fotografije, kratke videe in zanimive informacije ter ponujamo zanimive poglede v muzejske zbirke ter muzejski vsakdan. Program spletnih dogodkov v SEM: 15. aprila 2024, ob 8.00 Rdeča nit: Pripovedovalski dogodki za otroke in družine v SEM s Katarino Nahtigal - video objava Dostopno na Facebooku, Instagramu in spletni strani 16. aprila 2024, ob 8.00 Prepletenost svetov v SEM (Zunajevropske zbirke iz obdobja neuvrščenih) z dr. Tino Palaić - video objava Dostopno na Facebooku, Instagramu in spletni strani 17. aprila 2024, ob 8.00 S kmetije v muzej: Jarem - video objava Dostopno na Facebooku, Instagramu in spletni strani 18. aprila 2024, ob 8.00 Mali mojster – poslikavanje panjskih končnic - video objava Dostopno na Facebooku, Instagramu in spletni strani 19. aprila 2024, ob 8.008.00     Zabavno odkrivanje nesnovne kulturne dediščine z učnimi karticami za osnovnošolce - video objava Dostopno na Facebooku, Instagramu in spletni strani 20. aprila 2024, ob 8.00 Utrinek iz fototeke SEM: Šola davnega leta 1962 - objava arhivskih fotografij Dostopno na Facebooku, Instagramu in spletni strani 21. aprila 2024, ob 11.00 Ob svetovnem dnevu Zemlje z Alenko Kreč Bricelj in Majo Rijavec iz Smetumet - video objava Dostopno na Facebooku, Instagramu in spletni strani
1937 Rakek – Spomenik kralju Aleksandru

1937 Rakek – Spomenik kralju Aleksandru

Stare slike (Cerknica), 14. april ― Slika spomenika kralja Aleksandra I. je bila že objavljena. V tem primeru je zapis na zadnji strani tisti, ki je vreden objave. Vseeno pa še nekaj malega o spomeniku/spomenikih. Za postavljanje spomenikov je več razlogov. S strani vladajočih gre za označevanje prostora, hkrati pa je to tudi označevanje nacionalnega prostora. Verjetno ni slučaj, da so … … Nadaljujte z branjem→
še novic