SEM, 1. avgust ― V okviru dostopa do kulturne dediščine najširšemu občinstvu in skrbi za vključevanje oseb z ovirami in ostale ranljive skupine je Slovenski etnografski muzej gostil stanovalke in stanovalce varovanega oddelka socialnovarstvenega zavoda Dom na Krasu iz Dutovelj ter študentke in študente drugostopenjskega študijskega programa Duševno zdravje v skupnosti Fakultete za socialno delo Univerze v Ljubljani. Študenti so pri predmetu Zagovorništvo, nosilke izr. prof. dr. Mojce Urek in pod mentorstvom prof. dr. Vita Flakerja, v začetku julija 2024 organizirali zagovorniško akcijo v SEM. Stanovalke in stanovalce varovanega oddelka socialnovarstvenega zavoda so prvič peljali v SEM, ogledali so si novo stalno razstavo Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti, kjer so se z njimi pogovarjali o življenju in preživljanju časa v ustanovi. Raziskovali so doživljanje časa v in zunaj totalnih ustanov, pri čemer so se ukvarjali z vključevanjem in opolnomočenjem ranljivih skupin v družbo ter senzibilizacijo tematike. Želeli so okrepiti glas stanovalcev in stanovalk socialnovarstvenega zavoda, jim zagotoviti varen prostor ter čas za svobodno izražanje svojih misli, čustev in razmišljanj. Ker so stanovalci trenutno vključeni v projekt dezinstitucionalizacije in v fazi preselitve v stanovanjske skupnosti zunaj zavoda, želijo študenti s pogovorom o doživljanju časa v in zunaj totalnih ustanov prispevati tudi k javni razpravi o dezinstitucionalizaciji v Sloveniji. Dezinstitucionalizacija pomeni preusmeritev prejemanja podpore in pomoči posameznikom v stanovanjsko skupnost namesto v institucije, kot so socialnovarstveni zavodi in bolnišnice. Za akcijo v Slovenskem etnografskem muzeju so se študenti poleg zanimive tematike nove stalne razstave odločili tudi zaradi zavezanosti muzeja k skrbi za vključevanje ranljivih skupin v muzej. Skozi leta je muzej odprt za številne ranljive skupine, kot je romska skupnost, begunci, starejši, brezposelni in osebe z invalidnostmi.

SEM, 31. julij ― 10. oktobra 2024 se odpira razstava Ples - Živa dediščina Evrope v gibanju, ki je nastala v okviru EU projekta Ples kot nesnovna kulturna dediščina. Na razstavi predstavljamo plesno dediščino Evrope in hkrati umeščamo ples v širši kontekst nesnovne kulturne dediščine, ki je v Sloveniji izredno bogata in še vedno živa. Evropski projekt Ples kot nesnovna kulturna dediščina: Novi modeli omogočanja participativnih plesnih dogodkov (Dance as ICH) združuje več kot 20 raziskovalcev, kustosov, plesnih učiteljev in arhivarjev iz devetih partnerskih ustanov iz šestih držav, ki med letoma 2022 in 2025 raziskujejo plesno izročilo kot živo dediščino različnih skupnosti. Pričujoča razstava poudarja vlogo plesne dediščine v vsakdanjem življenju in krepi razumevanje o njenem pomenu v Evropi. Izbrane plesne skupnosti je mogoče spoznati v pripravljenih video vsebinah, na razstavnih panojih in organiziranih plesnih dogodkih. Video vsebine, ki so jih prispevale sodelujoče države, ponujajo še dodaten vpogled v bogato evropsko plesno dediščino. Razstavni plesni prostor obiskovalce spodbuja k aktivni vključitvi. Vse omenjene dejavnosti skupaj predstavljajo nove modele participativnih plesnih dogodkov (events of practice exhibition). Na razstavi bodo predstavljeni primeri plesnih skupnosti in plesna dediščina Romunije, Madžarske, Norveške, Grčije in Slovenije.   S projektom želimo spodbuditi participativne plesne dogodke in k njim pritegniti čim več sodelujočih. Poudarek je na druženju ob plesu; pridruži se mu lahko vsak, ki si to želi. S pomočjo giba se prenašajo in raziskujejo plesni slogi, variacije in ritmični izrazi. Sodobne plesne dogodke ustvarjamo na podlagi preteklih praks in v pričakovanju prihodnosti. Avtorji razstave: mag. Adela Pukl (SEM), mag. Anja Jerin (SEM), Raluca Andrei, Tone Erlien Myrvold, Maria I. Koutsouba, Rebeka Kunej, Simona Malearov, Zoi N. Margari, Dóra Pál-Kovács in Ana Vrtovec Beno Sodelujoče inštitucije ali pa sodelujoči partnerji: Norwegian centr