Novice

dediščina

KRANJSKA GORA - Rojstna hiša Karla Šefmana

KRANJSKA GORA - Rojstna hiša Karla Šefmana

Simboli polpretekle zgodovine, 11. september ― Lokacija: Slovenija; Kranjska Gora (Bezje 16) Avtor: Ni podatka. Opis: V Šefmanovem mlinu je bil rojen Karel Šefman (1889-1973), nadporočnik, ki je v zimi 1919 s četo prostovoljcev iz Doline preprečil Italijanom prodor proti Jesenicam in osvojitev jeseniškega trikota. Na fasadi so mu 4.4.1983 odkrili spominsko ploščo. Šefmanov mlin stoji na desnem bregu ob strugi Save Dolinke, v severovzhodnem delu Kranjske Gore, severno od ceste Jesenice-Rateče.
1912 Stari trg – Stara mama babica

1912 Stari trg – Stara mama babica

Stare slike (Cerknica), 11. september ― Sliko iz okoli leta 1912 neznanega avtorja hranijo pri Mohorjevih in na njej je pri fotografu posneta postavna mlada ženska z dvema otrokoma. Deklica stoji na stolu, mlajši deček v krilcu pa sedi na pregrnjeni mizi. Glede na lažja oblačila otrok je bila slika najbrž posneta v toplem letnem času. V ozadju prostora s podom iz širokih […]
Dnevi odprtih vrat SEM za pedagoške delavce

Dnevi odprtih vrat SEM za pedagoške delavce

SEM, 10. september ― 17. - 20. september 2024, od 13.00-18.00 Vabljeni, da nas v novem šolskem letu z učenci obiščete v Slovenskem etnografskem muzeju in se udeležite številnih programov ob razstavah. To leto je muzej zaznamovalo praznovanje stoletnice delovanja. Odprta je nova »dvodelna« stalna razstava Človek in čas (Od ponedeljka do večnosti in Prvih 100), zelo odmevna pa je tudi občasna razstava Azija sredi Ljubljane: Življenje Skuškove zbirke. Z novimi programi bosta od oktobra v muzeju na ogled še dve novi občasni razstavi: Maksim Gaspari: ustvarjene podobe naroda in Ples – živa dediščina Evrope v gibanju. Učiteljem smo vedno na voljo prek telefona, elektronske pošte in osebno. Da bi pedagoški delavci bolje spoznali muzej, bodo tako kot vsako leto tretji teden v septembru potekali Dnevi odprtih vrat za pedagoške delavce. Program 14.00: V družbi muzejskih pedagoginj Sonje Kogej Rus in Katarine Nahtigal boste spoznavali programe vodstev in delavnic na razstavah, namenjenih predšolskim, osnovnošolskim in srednješolskim skupinam*; Predstavljene bodo nove razstave in programi; Ob obisku prejmete darilo za skupino / razred. *Za druženje z muzejskimi pedagoginjami od torka do petka ob 14. uri je potrebna prijava na: sonja.kogej-rus@etno-muzej.si. 13.00 – 18.00 Samostojni ogledi razstav VABLJENI! KONTAKT IN INFORMACIJE: Sonja Kogej Rus T: 031 728 955, 01 300 87 50, E: sonja.kogej-rus@etno-muzej.si Katarina Nahtigal T: 01 300 87 37 E: katarina.nahtigal@etno-muzej.si
Idrijsko in Cerkljansko v odsevu terenskih raziskav Slovenskega etnografskega muzeja

Idrijsko in Cerkljansko v odsevu terenskih raziskav Slovenskega etnografskega muzeja

SEM, 10. september ― Vabimo vas na četrto predavanje 40. sezone Muzejskih večerov. Kustos Miha Špiček, vodja dokumentacije v Slovenskem etnografskem muzeju, bo predstavil Idrijsko in Cerkljansko v odsevu terenskih raziskav Slovenskega etnografskega muzeja. Predavanje je vezano na razstavo Na obisku doma: Podobe naših ljudi, krajev, šeg in navad pred 70 leti, ki je še do konca septembra na ogled v Razstavišču Nikolaja Pirnata. Pridružite se nam v torek, 10. septembra 2024, ob 18. uri na gradu Gewerkenegg.
1984 Rakek – Teleks

1984 Rakek – Teleks

Stare slike (Cerknica), 10. september ― Revijo Teleks so reklamirali s sloganom »Teleks gre do konca«. Če besedo preberemo nazaj, dobimo skelet in prenekatero temo so res obdelali do kosti. Teleks je prinašal pestro branje, od politike do novic iz sveta zabave. Veliko je bilo nasvetov o gradnji in člankov o športu. Pisali so, kaj tuji časopisi pišejo o Jugoslaviji, o […]
Javljanje iz Berlina

Javljanje iz Berlina

SEM, 9. september ― Sodelavka SEM dr. Tina Palaić se kot štipendistka programa MuseumLab 2024 te dni mudi v Berlinu, kjer skupaj s kolegi iz afriških in evropskih muzejev spoznavajo berlinsko muzejsko krajino in razpravljajo o prihodnosti teh za družbo tako pomembnih institucij. V ospredju pogovorov je tematika dekolonizacije muzejev in številni izzivi, ki jih to delo prinaša. Program obsega spletni modul predavanj in diskusij, ki je potekal junija 2024, obisk Berlina septembra in Accre novembra ter rezidenco v izbranem afriškem ali evropskem muzeju. Tina bo s kolegom muzealcem iz Tanzanije Eliabu Mbonimpa obiskala GRASSI Museum für Völkerkunde zu Leipzig. Več o programu MuseumLab 2024. Pripisi k fotografijam: Hamburger Bahnhof - Nationalgalerie der Gegenwart, Float, 2019 Umetnik Mark Bradford je tla galerije prekril z dolgimi trakovi platna, papirja in vrvi ter tako opozoril na elitizem institucij, v katerih umetniška dela predstavljajo kot neprecenljiva in se jih obiskovalec ne sme dotakniti. Bradford je s tem delom prekršil omenjene norme in obiskovalcem omogočil neposredni stik z delom, saj se lahko po njem sprehodijo in ga s tem postopoma tudi spreminjajo. Vprašanje? Kako galerije in muzeji spreminjajo trdno zakoreninjene odnose moči in privilegije, ki podpirajo zahodne umetnike, staroselskim ustvarjalcem pa otežujejo dostop do potrebne infrastrukture? Kakšna je vloga umetnosti pri podpiranju različnih skupnosti in izboljševanju njihovega družbenega položaja? Desta Decolonial city tour, Discover the African Quarter V soboto dopoldne se je Tina s skupino kolegov odpravila v Afriško sosesko v okrožju Wedding v Berlinu, kjer imena številnih ulic opozarjajo na nemški kolonialni projekt v Afriki. Imena nekaterih ulic so bila nedavno spremenjena z namenom opozarjanja na upore domačinov proti kolonializmu in grozodejstva, ki so jih na afriški celini počeli Nemci, sprehod po ulicah pa je pokazal, da sta rasizem in diskriminacija do temnopoltih v nemški družbi še kako gl
1944 Loška dolina – Prenos ranjencev iz bolnišnic Franje in Pavle na Notranjsko in moje ponesrečeno srečanje z očetom

1944 Loška dolina – Prenos ranjencev iz bolnišnic Franje in Pavle na Notranjsko in moje ponesrečeno srečanje z očetom

Stare slike (Cerknica), 8. september ― Takole je moj oče Franc zabeležil prenos ranjencev iz Primorske v Loško dolino, od tam so jih z letali odpeljali na zdravljenje v Italijo. Preko prvotnega zapisa s svinčnikom je šel pozneje s črnilom. Oče Franc je sodeloval pri prenosu ranjencev iz Primorske na Notranjsko in se obenem preselil iz 9. v 7. korpus. Takole […]

Občasne razstave: Krapinski pračlovek - Gostujoča razstava Muzeja krapinskih neandertalcev

Tolminski muzej, 6. september ― V Tolminskem muzeju smo odprli novo občasno razstavo, ki bo razveselila zlasti ljubitelje prazgodovine. Gre za gostujočo razstavo hrvaškega Muzeja krapinskih neandertalcev, s katero nam je pobliže predstavljen krapinski pračlovek. Avtor razstave Jurica Sabol, sicer ravnatelj Muzejev Hrvaškega Zagorja, obiskovalcem obljublja nepozabno izkušnjo z vpogledom v življenje in kulturo neandertalcev, na ogled pa so tudi fosilni ostanki izumrlih živali. Z ...
Tone Stojko: Stavka delavcev mariborskih tovarn

Tone Stojko: Stavka delavcev mariborskih tovarn

MNZS, 6. september ― Maribor, 23. 6. 1988 21. junija 1988, na dan, ko je v Ljubljani potekalo zborovanje v podporo četverici/ JBTZ, se je v Mariboru začela večdnevna stavka. V naslednjih dneh so mariborske ulice, trge in železniško postajo preplavili nezadovoljni delavci nekaterih paradnih mariborskih tovarn (TAM, Primat, Metalna, Elektrokovina, Merinka, Metalna, …), ki so se v času […]
KRANJSKA GORA - Spomenik zadnjim bojem v drugi svetovni vojni

KRANJSKA GORA - Spomenik zadnjim bojem v drugi svetovni vojni

Simboli polpretekle zgodovine, 6. september ― Lokacija: Slovenija; Kranjska Gora Avtor: Ni podatka. Opis: Spomenik skala s spominsko ploščo je postavljen v spomin na zadnje boje Jeseniško - bohinjskega odreda in IV. armade JLA, ki so bili 8. in 9. maja 1945 v Kranjski Gori. Postavljen leta 1977. Spomenik stoji v severozahodnem delu naselja, na zelenici, ob uvozu za hotel Kompas, Borovška cesta 98 in 100.
1946 Benete – Naša mama Milka

1946 Benete – Naša mama Milka

Stare slike (Cerknica), 6. september ― Tudi ta slika je bila shranjena v t. i. »družinskem arhivu«, kje bil v stari plehnati škatli. Skrbno je bila zaklenjena v vzidani leseni omarici v »hiši«. Ključ je bil vedno spravljen na mestu, ki je bil dosegljiv samo odraslim. Ob redkih priložnostih so nam otrokom dovolili, da odpremo škatlo in si ogledujemo shranjene slike. […]
še novic