Zbirka Herbersteiniana na nacionalni listi Spomin sveta UNESCO

Kamra.si, 24. oktober 2025 ― Unescov program Spomin sveta (Memory of he World) je namenjen popularizaciji pisne dediščine in avdiovizualnih zapisov, ki jih hranijo arhivi, muzeji, knjižnice in druge ustanove z vsega sveta. Leta 2022 smo Slovenci na nacionalno listo uvrstili prvih deset vpisov najbolj prepoznavnih dokumentarnih zbirk. Letos se jim je pridružilo deset novih enot, med njimi tudi zbirka Herbersteiniana, ki obsega dela Žige Herbersteina in rokopisno ter tiskano gradivo o rodbini in jo hranimo v Domoznanskem oddelku Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Slovesna podelitev listin je potekala 23. 10. 2025 v Narodnem muzeju Slovenije.

Ujetniki iz 12. soške ofenzive

MNZS, 24. oktober 2025 ― Štiriindvajsetega oktobra 1917 se je začela 12. soška ofenziva, danes poznana tudi kot bitka pri Kobaridu. K uspehu ofenzive je pripomoglo več dejavnikov, ki so še danes predmet številnih zgodovinskih obravnav, v italijanski javnosti pa je »Caporetto« postal sinonim za katastrofo. Napredovanje nemških in avstro-ogrskih enot se je zaustavilo šele na reki Piavi, italijanska vojska […]
1944/45 Bela krajina – Partizanski fotograf Jože Bitenc

1944/45 Bela krajina – Partizanski fotograf Jože Bitenc

Stare slike (Cerknica), 24. oktober 2025 ― Jože Bitenc je bil med starejšimi partizanskimi fotografi, veliko je fotografiral na steklene plošče, ki so se večinoma žal porazgubile. Že od malega je bil zaljubljen v fotografijo. Med prvo in drugo svetovno vojno je veliko fotografiral, toda ohranile so se le posamezne fotografije. Rodil se je 5. avgusta 1893 v Zgornjih Pirničah pri Medvodah. […]

Hekerji – kibernetska (ne)varnost

Računalniški muzej, 23. oktober 2025 ― Kdo so hekerji, kakšna je bila njihova vloga v zgodovini razvoja digitalne družbe in kakšna je njihova vloga v družbi danes? Pri nas si lahko ogledate novo razstavo, ki skozi interaktivno postavitev razkriva zgodbe iz hekerskega zakulisja, osvetljuje motive za nekaterimi najbolj odmevnimi incidenti in problematizira stereotip hekerja, ki ga poznamo iz popularne kulture.  V […]
1983 Rakek – Gasilska slovesnost

1983 Rakek – Gasilska slovesnost

Stare slike (Cerknica), 23. oktober 2025 ― Ob finančni podpori krajanov in Gasilske zveze Cerknica je društvo v letu 1983 nabavilo kombinirano orodno vozilo. Po svečanem prevzemu vozila (na sliki) je sledila prikazna vaja reševanja iz stanovanjskega bloka. Slovesnost se je odvijala pred poslovno stavbo podjetja Nanos tam, kjer je bila kasneje pekarna, še kasneje pa trgovina Tuš. Na ograji visita jugoslovanska […]
Hekerji – kibernetska (ne)varnost

Hekerji – kibernetska (ne)varnost

Računalniški muzej, 22. oktober 2025 ― V Računalniškem muzeju v Ljubljani se je odprla nova začasna razstava, ki naslavlja vprašanje kdo so hekerji, kakšna je bila njihova vloga v zgodovini razvoja digitalne družbe in kakšna je njihova vloga v družbi danes. V svetu, kjer kibernetska varnost postaja ena od osrednjih družbenih tem, Računalniški muzej z razstavo, ki skozi interaktivno postavitev razkriva […]
1935 Cerknica – Po maši: Marija Otoničar s sestro na Veliki gasi

1935 Cerknica – Po maši: Marija Otoničar s sestro na Veliki gasi

Stare slike (Cerknica), 22. oktober 2025 ― Samostojna slika Marije Otoničar, rojene 1909 leta iz Martinjaka. Leto nastanka in kdo je slikal, se žal ne ve. Na sliki je kar nekaj zanimivosti, že položen ovratnik plašča s prirezanimi konicami in zapenjanjem s samo dvema gumboma, na primer. Plašč je oprijet, a se zapenja dovolj navzkriž, da bo dopuščal razširitev, ko bo dama […]
Odprtje razstave Srebrni vrt / Silver Garden: Kolodijske fotografije Emilije Petrauskienė

Odprtje razstave Srebrni vrt / Silver Garden: Kolodijske fotografije Emilije Petrauskienė

SEM, 21. oktober 2025 ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 29. september 2025 Slovenski etnografski muzej v sodelovanju z Muzejem Velenje in Veleposlaništvom Litve v Avstriji v soboto, 4. oktobra 2025, ob 16.00, odpira razstavo Srebrni vrt / Silver Garden: Kolodijske fotografije Emilije Petrauskienė in vabi na srečanje s fotografinjo. Razstava bo na ogled do 15. februarja 2026. Razstava fotografij v tehniki mokrega kolodija predstavlja delo litovske fotografinje Emilije Petrauskienė. V sodobnem času prevlade digitalne fotografije se ta tehnika vrača kot izrazno sredstvo v umetniški fotografiji in je cenjena predvsem zaradi izrazitih detajlov. Avtorja razstave v SEM sta Miha Špiček in Blaž Verbič. Srebrni vrt / Silver Garden je projekt, ki ga Emilija Petrauskienė ustvarja že več let. Gre za nekakšno rekonstrukcijo vrta iz njenega otroštva, ustvarjeno na mokri kolodijski plošči. Naslov projekta izhaja iz fotografske tehnike, pri kateri se uporablja srebro. Tehnika mokrega kolodija je dolg fotografski proces, ki v umetniškemu smislu daje podobam občutek sentimentalnosti, ujet vtis začasnosti in preteklosti ter poudarja njihovo grafično teksturo. Rezultat je podoben grafiki in litografiji, kompozicije pa spominjajo na stare herbarije. Na tovrsten način ustvarjene fotografije so lahko izjemno zanimiv muzejski medij, ki daje občutek ujete preteklosti z veliko mero natančnosti, dokumentarnosti, sporočilnosti in avtentičnosti. Na razstavi so na ogled fotografije rastlin (cvetlice, zelišča, sadje in zelenjava), ki jih je avtorica posnela v svoji domači Litvi in na Grilovi domačiji pri Velenju. Alkimija mokrega kolodija Slovenski etnografski muzej z razstavo širi znanje o že skoraj pozabljeni fotografski tehniki mokrega kolodija, ki predstavlja enega najbolj čarobnih, skoraj alkimističnih postopkov v zgodovini fotografije. Odkril jo je Anglež Frederick Scott Archer leta 1851. Celoten fotografski postopek za pripravo mokrih plošč je zelo za
1944 Gornji Grad – Bogomir Žorž (1915–1998), partizanski fotograf

1944 Gornji Grad – Bogomir Žorž (1915–1998), partizanski fotograf

Stare slike (Cerknica), 21. oktober 2025 ― Bogomir Žorž se je rodil v Vipavi leta 1915. Leta 1936 je prišel na Sušak. Med drugo svetovno vojno je deloval kot partizanski fotograf na območju 4. operativne cone na Štajerskem. Z osvoboditvijo Zgornje Savinske doline jeseni 1944 je Fotosekcija 4. operativne cone prenesla sedež v Gornji Grad. Tu si je uredila fotografski laboratorij in […]
Delovni čas med jesenskimi prazniki

Delovni čas med jesenskimi prazniki

SEM, 20. oktober 2025 ― Med jesenskimi prazniki 2025 bo SEM odprt po prilagojenem urniku: RAZSTAVNA HIŠA SEM: Petek, 31. oktober 2025 (Dan reformacije): ODPRTO 10.00–18.00 Sobota, 1. november 2025 (Dan spomina na mrtve): ZAPRTO Ostali dnevi: OBIČAJEN URNIK UPRAVNA HIŠA SEM: Petek, 31. oktober 2025 (Dan reformacije): ZAPRTO Knjižnica bo v torek, 28. 10. 2025 zaprta. Dobrodošli!
Razstava Vsakdanjik in praznik v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje

Razstava Vsakdanjik in praznik v Galeriji likovnih samorastnikov Trebnje

SEM, 20. oktober 2025 ― Galerija likovnih samorastnikov Trebnje je v sodelovanju z dr. Bojano Rogelj Škafar, kustosinjo za ljudsko likovno umetnost in slikovne vire iz SEM, pripravila novo občasno razstavo: Vsakdanjik in praznik: Etnografska dediščina v delih likovnih samorastnikov.  Odprtje bo v petek, 24. oktobra 2025, ob 18. uri. Razstavljena dela prikazujejo življenje kmečkih ljudi in rokodelcev, njihova vsakdanja opravila, šege in praznovanja. Pretežno vaška tematika je značilna predvsem za starejšo generacijo umetnikov, kamor sodijo klasiki slovenske naive oz. samorastništva: Viktor Magyar, Anton Repnik, Polde Mihelič, Jože Peternelj, Konrad Peternelj, Anton Plemelj, Janko Dolenc pa tudi Greta Pečnik, Franc Tavčar, Zlata Volarič, Sandi Leskovec in Boris Žohar. Dela likovnih samorastnikov so slikovit likovni odsev vsakdanjega vaškega življenja in dragocen prispevek k ohranjanju slovenske kulture, še posebej njene etnografske dediščine. Vabljeni na ogled razstave med 24. 10. 2025 in 5. 4. 2026
Cerknica 1976/77 – 1. c razred

Cerknica 1976/77 – 1. c razred

Stare slike (Cerknica), 20. oktober 2025 ― Pod okriljem razredničarke Karoline Strle, je v šolskem letu 1976/77 v osnovni šoli Cerknica, obiskovalo 1. c razred petindvajset učencev. Spomini na prvi razred so lepi. Veliko zaslugo za to ima srčna učiteljica, ki je kot razredničarka skrbela za učni uspeh svojih učencev, še bolj pa za njihovo dobro počutje. Ob njej so vedno našli […]
še novic