SEM, 22. januar ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 7. januar 2026 Nova razstava v Slovenskem etnografskem muzeju Maske: Od rituala do karnevala Slovenski etnografski muzej (SEM) razstavno sezono leta 2026 pričenja z odprtjem velike občasne razstave Maske: Od rituala do karnevala v četrtek, 15. januarja 2026, ob 18.00, v SEM. Odprta bo v predpustnem času letošnjega leta in bo na ogled vse do konca avgusta 2027.  Odprtje razstave bodo spremljali pustni zvoki in glasba, ki jih bo za to priložnost iz arhivskih zvočnih posnetkov reinterpretiral akademski glasbenik Boštjan Gombač. Vodja projekta Maske: Od rituala do karnevala je mag. Adela Pukl, kustodinja za duhovno kulturo v SEM, avtorji razstave pa so mag. Adela Pukl, mag. Anja Jerin in Miha Špiček.  Arhitekturo razstave in grafično oblikovanje je zasnoval Rok Poles (Berivka d.o.o.).  Ob razstavi bo izšla istoimenska publikacija, katere urednika sta mag. Anja Jerin in mag. Gregor Ilaš.   Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, sledimo mu tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino, katere ostanki so se s številnimi prilagoditvami ohranili vse do zdaj, našo preteklost povezuje s prihodnostjo. Razstava predstavlja različne oblike maskiranja s poudarkom na pustni dediščini Slovenije. Na ogled je več kot 120 mask, oprav in rekvizitov iz slovenskih in zunajevropskih zbirk muzeja.  Človek se že od nekdaj maskira. Maske se v različnih okoljih pojavljajo v celotni človeški zgodovini, zato lahko govorimo o njihovi univerzalni razširjenosti. Njihova vloga in pomen sta se v času spreminjala – lovcu v kameni dobi je maska omogočila krinko, s katero je laže ujel plen, pozneje je maska kot pomemben magični pripomoček postala del ritualnih praks. Pomembno vlogo je imela zlasti ob ritualnih prehodih, ki so spremenili status osebe ali naravnega stanja. Ob zatonu antike je z vzponom krščanstva prvotni pomen ritualnih praks v srednjem veku izgubl

Kamra.si, 21. januar ― V četrtek, 22. 1. 2026, vas ob 11.00 uri vabimo v Glazerjevo dvorano Univerzitetne knjižnice Maribor na predavanje doktorskega kandidata Aarona Zidarja z Univerze v Freiburgu. Na predavanju bodo predstavljeni odnosi med Slovenci in Nemci od devetdesetih let 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne. Ti odnosi so pogosto opisovani kot napeti, predvsem zaradi pojava in krepitve nacionalizmov ob koncu habsburške monarhije, ki so svoj vrhunec dosegli z neslutenim nasiljem v drugi svetovni vojni. V mariborskem socialističnem delavskem gibanju pa je sodelovanje med slovenskimi in nemškimi delavci ostalo korektno vse do začetka druge svetovne vojne. Vljudno vabljeni!