Lutkovno gledališče Maribor, 20. marec 2021 ― Audrey Azoulay, generalna direktorica Unesca in nekdanja francoska ministrica za kulturo, v letošnji poslanici ob svetovnem dnevu lutk poudarja pomembnost dostopnosti umetnosti in njenega življenja "v živo". Opozarja na ogroženost kulturnih raznolikosti, na to, kako je v času digitalne tranzicije potrebno paziti na vzdrževanje umetnosti in njene moči. Kako ima bistveno vlogo pri dojemanju naše zgodovine in sedanjosti tudi lutkovna umetnost. Parafrazira Paula Claudela, da so "lutke besede, ki igrajo". Maja Kunšič, igralka Lutkovnega gledališča Ljubljana, v slovenski poslanici zapisuje svojo praktično izkušnjo v letu pandemije. Opis razmer lanskega mednarodnega umetniškega delovanja povzame med drugim s citatom Hermana Melvilla: "Poskušam vse stvari, dosežem, kar lahko." Zadnje leto dni nas je ob težkih preizkušnjah izprašalo o mnogih najintimnejših dojemanjih in dejanjih. Tudi o odnosu do umetnosti. Izkazalo se je, da nekateri bolj, drugi manj verjamemo vanjo in v njeno moč. Nekateri jo za svoj obstoj potrebujemo bolj, drugi manj. A kako je mogoče, da nas je tudi dojemanje umetnosti, kulture in znanja razdvojilo? Zakaj tudi to ločilo med sabo, med narodi in različnimi zaščitnimi ukrepi? Poskusimo z definicijo: Umetnost. Gledališče, lutke, glasba, slika, film, gib, živi ljudje pred nami na odru. Povezanost. Ljudje ob nas na sedežih v dvorani. Povezanost. Pogovori po koncertu, ogledu filma, predstave, izmenjava občutenj ob doživljanju lepega, pretresljivega. Pogledi, ki razpirajo in povezujejo naše intimnosti. Občutenje novega, drugačnega in neznanega. Povezanost. Morebitna bolečina ob izgubi starega in strah pred novim. Pogum, da z novimi spoznanji raziščemo svoje drugačno mesto v kaosu emocij in prepričanj. Povezanost. S samim sabo, z drugimi, z lepim in novim v sebi in v drugih. Z nesporazumi v sebi in v drugih. Moč umetnosti je notranje rušilna in neustrašna. Noben zunanji zakon je ne more ustaviti in njeni intimni premiki za vselej spremenijo naša ži