Brezplačni spletni vpis

Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, 31. marec ― Z današnjim dnem smo omogočili spletni vpis v našo knjižnico za namene uporabe portala Biblos in izposoje eknjig. Ponudba velja samo v času izrednih razmer zaradi koronavirusa. Po končanih izrednih razmerah bo potrebno članstvo plačati po rednem ceniku, drugače članstvo ne bo veljavno. Povezava do spletnega vpisa.

Dostop do strokovne literature na daljavo

Knjižnica Logatec, 30. marec ― Vabimo vas, da za dostop do strokovne literature (v angleščini) uporabite podatkovno bazo EBSCOhost. Za dostop potrebujete našo člansko številko in geslo. Če še niste naš član, se lahko brezplačno vpišete na daljavo. Če ste član, pa ste pozabili geslo, ga lahko ponastavite tule: https://plus.si.cobiss.net/opac7/mylib/password?pass=reset . Če tudi to ne deluje, pišite na podaljsava@log.sik.si in poslali vam […]

Besede za pokušino

Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, 30. marec ― Preizkusite se v Besedah za pokušino, kvizu 200 let stare slovenščine. Če ste v njem v lanskem – Vodnikovem letu – že sodelovali, preverite, kako dober je vaš spomin. Vsak ponedeljek bo objavljen nov sklop vprašanj za preganjanje dolgčasa, zabavo in treniranje možganov: KVIZ. Ostanite zdravi, doma in v družbi dobrega branja.

SPLETNI VPIS

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 27. marec ― NAVODILA ZA SPLETNI VPIS Po kliku na povezavo SPLETNI VPIS se odpre obrazec, kamor vnesete osebne podatke iz vašega osebnega dokumenta, izberete kategorijo (Izredni dostop do e-virov), vpišete elektronski naslov in geslo, ki ga želite za dostop do servisa Cobiss+, Moja knjižnica. Pred klikom Pošlji potrdite, da se strinjate s pogoji uporabe in se seznanite s Pravilnikom o splošnih pogojih poslovanja, pogojih uporabe spletnega vpisa. Spletni obrazec pošljite s klikom na gumb Pošlji. Na vaš elektronski naslov prejmete povezavo, aktivna je 24 ur. Povezavo aktivirate s klikom in s tem potrdite vaš spletni vpis. Potrdilo o spletnem vpisu prejmete na elektronski naslov in si ga lahko ...
BREZPLAČNE E-VSEBINE

BREZPLAČNE E-VSEBINE

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 27. marec ― Spletno mesto OPEN CULTURE vsebuje veliko brezplačnega izobraževalnega gradiva z različnih področij, zato verjamemo, da ga boste lahko uvrstili med svoje zaznamke. Spletna stran na enem mestu združuje visoko kakovostne kulturne in izobraževalne medije. Vse, kar je na voljo na spletnem mestu, je brezplačno, in vse je na voljo le z enim klikom. Nekatere največje zbirke, ki jih ima spletno mesto: 950 brezplačnih spletnih tečajev vodilnih svetovnih univerz, 675 brezplačnih filmov, vključno s klasiko, vesterni, 550 brezplačnih zvočnih knjig, 600 e-knjig za iPad, Kindle in druge naprave. VSTOP     Projekt Gutenberg (PG) (angleško Project Gutenberg) je digitalna knjižnica ...
Pravljice na obisku

Pravljice na obisku

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 27. marec ― Spoštovani starši in učitelji(ce), ponudite svojim otrokom, malčkom in učencem v branje in poslušanje slovenske pravljice, ki so jih za vas posnele knjižničarke iz NŠK. Spoštovani starši in učitelji(ce), ponudite svojim otrokom, malčkom in učencem v branje in poslušanje slovenske pravljice, ki so jih za vas posnele knjižničarke iz Nacionalne in študijske knjižnice v Trstu. Kliknite na "Pravljice na obisku" in privoščite si pravo knjižnično uro pravljic! Videoposnetki "Pravljice na obisku" bodo na voljo samo za časa zaprtja knjižnic, vse do preklica izrednih razmer. Pohitite!  Video posnetki "Pravljice na obisku" so objavljeni pod pogojem »nenavedeni« (uporabniki lahko nenavedene videoposnetke in sezname predvajanja gledajo in delijo s povezavo do videoposnetka), na voljo pa bodo ves čas zaprtja knjižnic, vse do preklica izrednih razmer.

Smernice za šolske knjižnice – slovenski prevod Iflinega dokumenta

COBISS, 25. marec ― V Institutu informacijskih znanosti (IZUM) smo ena od delovnih skupin tudi prevajalci in lektorji. Čeprav imamo veliko dela z večjezično dokumentacijo v sistemu COBISS in drugimi besedili, se ob tekočem delu lotimo tudi večjih prevajalskih izzivov. Tokrat smo ponosni na prevod dela IFLA – Smernice za šolske knjižnice (IFLA School Library Guidelines). Izvirnik v angleščini … Preberi več "Smernice za šolske knjižnice – slovenski prevod Iflinega dokumenta"

24. marca 1993 je umrl Anton Peterlin, slovenski fizik

Kamra.si, 24. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. marca 1993 je Ljubljani umrl Anton Peterlin,  slovenski fizik. Rodil se je 25. septembra 1908 v Ljubljani.   Peterlin je doktoriral iz fizike leta 1938 na Humboldtovi Univerzi v Berlinu. Leta 1939 je postal docent fizike na Univerzi v Ljubljani, kjer je ostal 22 let. Leta 1945 je postal izredni in januarja 1946 redni profesor fizike. Poleg poučevalskih dolžnosti je leta 1947 sprejel nalogo, da ustanovi Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani in bil njegov upravnik do leta 1955, nato pa do konca leta 1958 predsednik njegovega Znanstvenega sveta. Leta 1960 je Peterlin nastopil profesuro na Tehniški visoki šoli v Münchnu in istočasno postal vodja Fizikalnega inštituta. Leta 1961 je odšel v ZDA, kjer je postal ustanovni direktor Laboratorija Camille Dreyfus (CDL) v sklopu Inštituta Research Triangle v Durhamu, Severna Karolina. Leta 1973 je po obvezni upokojitvi zapustil Severno Karolino in postal sodelavec Narodnega urada za standarde in tehnologijo (NIST) v Washingtonu, kjer je bil med letoma 1975 in 1984 pomočnik direktorja Sekcije za polimere. Tu je ostal do maja 1992.

24. marca 1972 je v Ljubljani umrl Milko Kos, slovenski zgodovinar in geograf

Kamra.si, 24. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. marca 1972 je v Ljubljani umrl Milko Kos, slovenski zgodovinar in geograf. Rodil se je 12. decembra 1892 v Gorici. Rodil se je v Gorici očetu Francu in materi Mariji. V Gorici je obiskoval osnovno šolo in nato gimnazijo, ki jo je končal leta 1911. Na Dunaju je študiral zgodovino in geografijo; doktoriral je leta 1916. Kasneje je na Dunaju in v Parizu študiral še pomožne zgodovinske vede. Zgodovinar je bil že njegov oče, Franc Kos, in M. Kos se je za študij zgodovine odločil zgodaj. Njegova prva objava je bila razprava Zemljiške razmere po Selški dolini leta 1630, ki jo je kot srednješolec objavil leta 1911. Po študiju je v času prve svetovne vojne delal v arhivu na Dunaju, potem odšel na izpopolnjevanje v Pariz. Po vrnitvi je delal v rokopisnem oddelku knjižnice (današnje NUK), od tu pa se je začela akademska pot, ki je trajala dobrih štirideset let. Najprej kot docent za pomožne zgodovinske vede v Beogradu (1924), zatem kot izredni profesor na filozofski fakulteti v Zagrebu (1925). Leto kasneje je v Ljubljani na Filozofski fakulteti postal najprej izredni profesor za občo zgodovino srednjega veka in pomožne zgodovinske vede, leta 1934 pa redni profesor. Nekaj let je predaval tudi zgodovino Slovencev do 1918 in srednjeveško zgodovino Slovencev. Na fakulteti je delal do upokojitve. Poleg profesorskega dela je opravljal še številne druge funkcije: bil je dekan, prodekan, rektor, prorektor. Sodeloval je pri nastanku Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bil je predstojnik oddelka za zgodovino na fakulteti, član združenj, društev in ustanov, sodelavec številnih zgodovinskih časopisov in publikacij, sodeloval je na kongresih in mednarodnih forumih. Upokojil se je leta 1965, vendar je potem predaval še dve leti. Umrl je v Ljubljani leta 1972. Dela:Pisal je knjige, ocene, clanke, razprave; bogata bibliografija obsega preko 350 del. Tu je omenjenih le nekaj: Brižinski spomeniki: uvod, paleografski in foneticni prepis (prevod

24. marca 1993 je umrl Anton Peterlin, slovenski fizik

Kamra.si, 23. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. marca 1993 je Ljubljani umrl Anton Peterlin,  slovenski fizik. Rodil se je 25. septembra 1908 v Ljubljani.   Peterlin je doktoriral iz fizike leta 1938 na Humboldtovi Univerzi v Berlinu. Leta 1939 je postal docent fizike na Univerzi v Ljubljani, kjer je ostal 22 let. Leta 1945 je postal izredni in januarja 1946 redni profesor fizike. Poleg poučevalskih dolžnosti je leta 1947 sprejel nalogo, da ustanovi Inštitut Jožef Stefan v Ljubljani in bil njegov upravnik do leta 1955, nato pa do konca leta 1958 predsednik njegovega Znanstvenega sveta. Leta 1960 je Peterlin nastopil profesuro na Tehniški visoki šoli v Münchnu in istočasno postal vodja Fizikalnega inštituta. Leta 1961 je odšel v ZDA, kjer je postal ustanovni direktor Laboratorija Camille Dreyfus (CDL) v sklopu Inštituta Research Triangle v Durhamu, Severna Karolina. Leta 1973 je po obvezni upokojitvi zapustil Severno Karolino in postal sodelavec Narodnega urada za standarde in tehnologijo (NIST) v Washingtonu, kjer je bil med letoma 1975 in 1984 pomočnik direktorja Sekcije za polimere. Tu je ostal do maja 1992.

22. marca 1951 je umrl Anton Novačan, slovenski politik, dramatik in novelist

Kamra.si, 22. marec ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. marca 1951 je v Posadasu (Argentina) umrl Anton Novačan, slovenski politik, dramatik in novelist. Rodil se je 9. julija 1887 v Zadobrovi pri Celju. Malo je tako pestrih in razburljivih biografij med slovenskimi literati, kakor je Novačanova. Rojen v družini desetih otrok na skromni kmetiji v Zadobrovi je komaj šestnajstleten odšel v veliki svet, najprej v Zagreb. Že pred prvo vojno je preživel nekaj časa v svetovnih prestolnicah tedanjega časa – v Parizu, Berlinu, Moskvi in Pragi, kjer se je navzel svetovljanskega duha, liberalnih pogledov na družbo, se naučil velikih jezikov in se iz prve roke seznanil z njihovimi kulturami. Že zelo zgodaj je nihal med literaturo in politiko, po študiju je bil pravnik, nekaj let je imel tudi samostojno odvetniško pisarno v Celju (1928–1933), a je pristal v diplomaciji. Vzkipljive nravi, kakor pravijo, da je bil, in pa trmast in svojeglav, ni znal dolgo vzdržati na enem mestu. Po krajši epizodi v Pragi in Varšavi se je vrgel v politiko, kjer je pogorel, se prelevil iz liberala v monarhista in se skušal ustaliti doma, v Celju, tudi s poroko, a nemirni duh ga je vlekel dalje. Postal je konzul v Kairu, kasneje v Celovcu in na koncu v Bariju. Drugo vojno je preživel večji del v izgnanstvu v Jeruzalemu in Kairu, šest let ločen od svoje ljubljene žene Pepuše, ki jima bog ni naklonil otrok, ki sta si jih želela, da bi po vojni sprejel odločitev in se z ženo za vedno preselil v Argentino. Tu je tudi umrl. Žara z njegovim pepelom počiva na vojniškem pokopališču, kamor jo je po mnogih peripetijah skrivoma prenesla njegova vdova l. 1966, ko se je vrnila v domovino.

Uporabne povezave z brezplačnim dostopom do gradiv

Knjižnica Logatec, 20. marec ― Pesmice in pravljice:  https://www.pancek.si/ Narodna študijska knjižnica Trst – pravljice na obisku: https://www.knjiznica.it/pravljice-na-obisku Slovensko narodno gledališče Nova Gorica – Igralci primorskih gledališč berejo pravljice Brezplačne e-knjige Založbe Zala: https://zalozba-zala.si/brezplacne-eknjige/ Brezplačne e-knjige Mladinske knjige Učbeniki na spletu: https://eucbeniki.sio.si/ Brezplačni učbeniki Rokus-Klett Wikivir – dober vir za domača branja, veliko prosto dostopnih slovenskih klasikov Brezplačni filmi  Baza slovenskih filmov Dokumentarni filmi […]

E-knjige na portalu Biblos

NUK, 20. marec ― obišči Biblos Biblos je namenjen knjižnični izposoji in nakupu izvirnih slovenskih leposlovnih in strokovnih del ter del prevedenih v slovenski jezik. Člani Narodne in univerzitetne knjižnice imajo dostop do osnovnega nabora starejšega slovenskega leposlovja in razširjenega nabora strokovnih publikacij z različnih področij. Trenutno je članom NUK na voljo več kot 700 naslovov e-knjig. Seznam strokovnih e-knjig bomo širili glede na vsebine, ki bodo na razpolago v biblosu in povpraševanjem uporabnikov. Za prijavo v biblos potrebujete številko članske izkaznice NUK in geslo, ki je isto kot za izposojo v našem katalogu in prijavo v Mojo knjižnico (COBISS). Podrobnosti o izposoji elektronskih knjig so dosegljive na naslednji povezavi http://www.biblos.si/lib/kako-deluje. Images: 

Anketa o poznavanju in uporabi splošnih knjižnic

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 20. marec ― Vljudno vas prosimo za sodelovanje v raziskavi o poznavanju in uporabi splošnih knjižnic. Dragi bralci! Vljudno vas prosimo za sodelovanje v raziskavi o poznavanju in uporabi splošnih knjižnic. Anketa vam bo vzela med 10 in 15 minut časa, vaše mnenje pa bo pomagalo krojiti novo strategijo razvoja splošnih knjižnic v Sloveniji. Anketo najdete tukaj, zanimajo pa nas mnenja tako članov, uporabnikov, kot tudi tistih, ki knjižnic ne uporabljate. Anketiranje bo potekalo do 2. 4., vse izpolnjene ankete pa zbirajo na Ninamedii. Hvala!
še novic