19. januarja 1868 je umrl Friderik Baraga, slovenski misijonar, škof, popotnik, slovničar in svetniški kandidat

Kamra.si, 19. januar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. januarja 1868 (Marquette, Michigan, Združene države Amerike) je umrl Friderik Baraga, krščen kot Irenej Friderik Baraga, slovenski misijonar, škof, popotnik, slovničar in kandidat za svetnika. Rodil se je 28. junija 1797 v Knežji vasi (Grad Mala vas).  Baraga se je rodil v gradiču Mala vas pri Dobrniču. Krščen je bil še isti dan v dobrniški župnijski cerkvi svetega Jurija z imenoma Irenej Friderik, vendar prvega imena ni nikoli uporabljal, le drugega. Njegova starša - oče Janez Nepomuk Baraga in mati Marija Katarina Jožefa (rojena Jenčič) - sta imela pet otrok, izmed katerih je bil Friderik četrti. Oče ni bil bogat, a mati je po smrti svojega očeta podedovala posestvo Mala vas poleg še drugega obsežnega imetja. Bila sta bogaboječa in pobožna ter prizadevna pri preživljanju otrok, da bi jim omogočila dobro izobrazbo. Leta 1799 so grad Mala vas prodali stavbeniku Santu Treu starejšemu in se preselili na Grad Trebnje. Mati je umrla leta 1808, oče pa leta 1812, tako je Friderik odraščal v hiši doktorja Jurija Dolinarja, laičnega profesorja v škofijskem semenišču v Ljubljani. Poletja je preživljal pri stricu Ignaciju na gradu Belnek pri Moravčah.

19. januarja 1876 se je v Premu pri Ilirski Bistrici rodil Dragotin Kette, slovenski pesnik

Kamra.si, 19. januar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. januarja 1876 se je v Premu pri Ilirski Bistrici rodil Dragotin Kette, slovenski pesnik. Umrl je 26. aprila 1899 v Ljubljani.  Ko je bil star dve leti, se je družina preselila na Col pri Vipavi, dve leti kasneje pa v Zagorje na Pivki, kjer mu je za posledicami tuberkuloze umrla mati. V Zagorju je obiskoval prve štiri razrede ljudske šole v enorazrednici. Peti razred je obiskoval v Ljubljani. Pri petnajstih letih je izgubil še očeta,zato je skrb zanj prevzel materin stric Janez Valenčič. Leta 1888 se je vpisal na gimnazijo, jo po drugem letu zapustil in se jeseni vpisal na očetovo željo na učiteljišče. Stric ga je prenehal denarno podpirati in sledilo je obdobje pomanjkanja.

19. januar 2006 - vpis Cerkniškega jezera med mokrišča mednarodnega pomena (Ramsarsko mokrišče)

Kamra.si, 19. januar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. januar 2006 - vpis Cerkniškega jezera med mokrišča mednarodnega pomena (Ramsarsko mokrišče) Presihajoče Cerkniško jezero je, skupaj s slikovito udorno dolinico Rakov Škocjan in podzemskim kraškim biserom Križno jamo, od leta 2006 vpisano med Mednarodno pomembna mokrišča kot eno od treh Ramsarskih območij v Sloveniji.  

Šri Činmojeva modrost

Mestna knjižnica Ljubljana, 18. januar ― Šri Činmoj, filozof, mirovnik, glasbenik, umetnik, pisatelj, športnik, učitelj meditacije in duhovnosti, je s svojim delom navdihoval in še vedno navdihuje ljudi k iskanju notranjih kvalitet, k življenju v ubranosti, miru in harmoniji. Člani Društva za duhovno kulturo Šri Činmoja iz Ljubljane bodo predstavili knjigo Šri Činmojeva modrost, ki je izbor avtorjevega pisanja. Predstavitev bodo pospremili tudi s praktičnimi vajami meditacije.

18. januarja 2005 je v Ljubljani umrla Marjana Deržaj, pevka zabavne glasbe

Kamra.si, 18. januar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. januarja 2005 je v Ljubljani umrla Marjana Deržaj, pevka zabavne glasbe. Rodila se je 25. maja 1936  v Ljubljani.  Pevsko pot je začela v mladih letih po ljubljanskih klubih. Že pri desetih je zapela v opernem zboru pri predstavi Carmen. Pozneje je veliko nastopala tako na televiziji kot na radiu. Pela je na festivalih Slovenske popevke in v narodnozabavni skupini Dobri znanci. Prvič je na festivalu nastopila v Beogradu leta 1957. 1958 je na opatijskem festivalu zabavna glasbe zmagala s pesmijo Vozi me vlak v daljave (pela jo je v alternaciji z Beti Jurković), 1960 pa je pela na prvem festivalu jazza na Bledu. Leta 1964 je na Bledu zmagala s pesmijo Poletna noč, ki jo je uglasbil Mojmir Sepe, besedilo pa napisala Elza Budau, 1966. je na istem festivalu zmagala s pesmijo Ples oblakov, leta 1975 pa je prejela nagrado občinstva za pesem Mi smo taki, ki jo je prepevala skupaj z Bracem Korenom.

Predstavitev knjige Čar vina

Kamra.si, 17. januar ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 24. januarja 2019, ob 17. uri vabi na predstavitev knjige Jožeta Rozmana Čar Vina. Čar vina (Beletrina, 2018) je pripoved o osebnem odnosu avtorja do vina, o estetskih, filozofskih in socioloških dimenzijah vina, ki zmorejo vsakomur približati to civilizacijsko dobrino, brez katere si današnjega sveta in življenja ne moremo zamišljati. Jože Rozman je vinski publicist, pisec o vinu in kulinariki. Je tudi vinogradnik in somelje druge stopnje, degustator z opravljenim izpitom na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, WSET III (Wine & Spirit Education Trust, London). Dolga leta je urejal tednik Kmečki glas, leta 2003 je ustanovil revijo Vino in bil sedem let njen urednik. Zdaj piše tudi za druge medije. Svoje znanje in izkušnje je strnil v več televizijskih scenarijih, delavnicah in knjigah: Podarite si penino (2002), Rdeče, ki te ljubim rdeče (2003), Zlato iz belega (2005), Vipavska: barve, vonji, okusi (2011) ... O njegovi najnovejši knjigi Čar vina se bo z gostom pogovarjal vinski poznavalec Samo Simonič. Lepo vabljeni!

Cikel češkega filma: Tankovski bataljon

Mestna knjižnica Ljubljana, 17. januar ― Danny Smiřický, glavni junak kratkih zgodb in romanov pisatelja Josefa Škvoreckega z avtobiografskimi elementi, preživlja obvezno služenje vojske med letoma 1953 in 1954 v časih globokega komunističnega režima. V vojaškem območju Kobylec, kjer se usposabljajo pripadniki tankovskega bataljona, se četovodja Danny z neverjetno iznajdljivostjo bori z omejenostjo boljševiških častnikov. Misel na življenje zunaj, na dobro hrano, ženske in alkohol pomagajo njemu in soborcem preživeti absurdni čas, ko so prisiljeni služiti domovini. Po motivih istoimenskega romana Josefa Škvoreckega. Tankový prapor, 1991, komedija; režija Vít Olmer, 77 minut.

Cikel ruskega filma: Cikcak sreče

Mestna knjižnica Ljubljana, 17. januar ― Mojster komedije, režiser in scenarist Eldar Rjazanov nas popelje v življenje in skrbi fotografskega ateljeja »Sodobnik« v majhnem zakotnem mestecu, ki se počasi pripravlja na prihajajoče Silvestrovo, ko je v navadi, da se ozremo in ocenimo odhajajoče leto in se spomnimo na načrte in sanje za prihodnost. Direktorja ateljeja skrbi neizpolnjen gospodarski plan, delavka Alevtina sanja o poroki, fotograf Vladimir Orešnikov pa želi postati poklicni fotografski umetnik. Prepričan je, da bo lahko vse težave rešila srečka državne loterije. tragikomedija, 1968režija: Eldar Rjazanov83 min.

Informacijski viri CTK - novosti v 2019

CTK, 16. januar ― ACM Digital Library - najobsežnejši informacijski vir za področje računalništva in informatike s celotnimi besedili revij in knjig na voljo za vse uporabnike UL; Nature Journals - dostop do celotnih besedil 36 revij Nature Research ter 39 revij akademskih in društvenih revij, ki izhajajo pod okriljem Nature Publishing Group, za zadnjih 5 let; SpringerLink - v paketu je dostopnih tudi 46 naslovov revij založbe Palgrave Macmillan. Več v opisu posamezne zbirke na http://www.ctk.uni-lj.si/zbirke/ . 

Literatura v mestu – dr. Vanesa Matajc in Tadej Golob

Mestna knjižnica Ljubljana, 16. januar ― Na literarni večer smo povabili dr. Vaneso Matajc iz Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo Filozofske fakultete v Ljubljani in pisatelja Tadeja Goloba, ki je nedavno izdal svojo drugo kriminalko Leninov park, nadaljevanje uspešnice Jezero. Na pogovornem večeru bomo med drugim razpravljali o urbanem romanu in kriminalki. Mesto tako v domači kot tuji literaturi predstavlja pomemben dogajalni prostor, kjer se odvijajo mnoge urbane zgodbe literarnih junakov. Kakšne so glavne značilnosti urbanega romana in na kakšen način je povezan s kriminalnim romanom? Kakšno vlogo ima mesto Ljubljana v Golobovi najnovejši kriminlaki? Dogodek, ki je del novega cikla z naslovom Literatura v mestu, bo povezovala Erika Marolt

Cikel češkega filma: Strogo nadzorovani vlaki

Mestna knjižnica Ljubljana, 16. januar ― Mladenič Miloš Hrma se pripravlja na poklic kontrolorja na majhni železniški postaji. Na ozadju dogodkov druge svetovne vojne pa kljub svojim ljubezenskim težavam doseže prag moškosti… Z oskarjem (1968) nagrajeni in danes že kultni češki film Strogo nadzorovani vlaki je Jiří Menzel posnel po istoimenski noveli Bohumila Hrabala. Ostře sledované vlaky, 1966, komična drama; režija Jiří Menzel, 96 minut.

Cikel ruskega filma: Pot navzgor

Mestna knjižnica Ljubljana, 16. januar ― Film, posnet po resničnih dogodkih in motivih avtobiografije nekdanjega sovjetskega košarkarja Sergeja Belova, pripoveduje o legendarni finalni košarkarski tekmi med ekipama ZDA in Sovjetske zveze na XX. olimpijskih igrah v Munchenu leta 1972. Zgodba filma se začne dve leti pred olimpijskimi igrami, ko je mesto trenerja zasedel Vladimir Garanžin, s katerim se je za sovjetske košarkarje začela strma pot navzgor. športna drama, 2017režija: Anton Megerdičev133 min

Cikel češkega filma: Pozabljena luč

Mestna knjižnica Ljubljana, 16. januar ― Film prikazuje ganljivo in razburljivo zgodbo podeželskega župnika, ki se bori z državnimi birokrati in tedanjimi cerkvenimi predstavniki za ohranitev vaške cerkve. Večplastna zgodba, ki se odvija na tedanjem Češkoslovaškem proti koncu 80. let, ne prikazuje samo duhovnikovega samospraševanja o bogu, marveč tudi njegovo nemoč pri srečanju z boleznijo ljubljene Marijanke. Enako nemočen je pa pred socialističnim režimom, ki arogantno uničuje duhovne in materialne vrednote. Film je posnet po istoimenski zgodbi češkega pisatelja in pesnika Jakuba Demla. Zapomenuté svtělo, 1996, drama; režija Vladimír Michálek, 105 minut.

Cikel ruskega filma: A zarje so tukaj tihe

Mestna knjižnica Ljubljana, 16. januar ― Zgodba filma se odvija leta 1942 v Kareliji ob finski meji, kjer se je v vasici namestila vojaška enota zračne obrambe za nadzor obmejnega območja. Vojake so gostile kar vaščanke v svojih domovih, saj so zaradi vpoklica vseh moških živele same. V takšnih pogojih je imel starešina enote, bivši vohun, Fedot Vaskov, velike težave z disciplino vojakov, zato je zahteval, naj mu pošljejo koga, ki se ne bo zmenil le za pijačo in ženske. Film je posnet po istoimenski noveli Borisa Vasiljeva, ki je postala ena najpopularnejših del o Drugi svetovni vojni. vojna drama, 1972režija: Stanislav Rostocki160 min.

Matilda

Mestna knjižnica Ljubljana, 16. januar ― Film pripoveduje o carju Nikolaju II. in slavni balerini Matildi Kšesinski. Škandalozna tematika filma, in sicer ljubezenski odnos med carjem in baletko, še danes buri domišljijo ljudi in neti spore med zgodovinarji, ki se razhajajo predvsem v mnenju o tem, v kolikšni meri je bila ta ljubezen tudi telesna, ne zgolj platonična. Pri snemanju filma so sodelovali zgodovinarji, tuji izvedenci in dokumentaristi, snemanje pa je potekalo v številnih zgodovinskih dvorcih in v Marijinskem gledališču, ki je prav tako pomagalo pri rekonstrukciji življenjske zgodbe njihove nekdanje zvezdnice. zgodovinska melodrama, 2017režija: Aleksej Učitelj109 min.

Cikel češkega filma 2019

Mestna knjižnica Ljubljana, 16. januar ― Cikel češkega filma, ki je v novost v našem programu prireditev, smo pripravili v sodelovanju z Veleposlaništvom Češke republike v Ljubljani, Oddelkom za slavistiko Filozofske Fakultete Univerze v Ljubljani ter Kulturno-umetniškim društvom Police Dubove. Vsi filmi so posneti po literarnih predlogah čeških pisateljev. Za slovenske podnapise so poskrbeli študentje češkega jezika in književnosti na Oddelku za slavistiko FF. Ogled filmov je brezplačen. Program: 5. februar 2019 ob 19. uriStrogo nadzorovani vlaki (1966), komična drama; režija: Jiří Menzel, 96 minut 2. april 2019 ob 19. uriPozabljena luč (1996), drama; režija Vladimír Michálek, 105 minut 8. oktober 2019 ob 19. uriObredno krajšanje (1980), komedija; režija Jiří Menzel, 93 minut 5. november 2019 ob 19. uriTankovski bataljon (1991), komedija; režija: Vít Olmer, 77 minut

Cikel ruskega filma 2019

Mestna knjižnica Ljubljana, 16. januar ― Slovanska knjižnica in Mednarodni klub slovanskih rojakov RUSLO vabita na ogled filmov iz ruskega cikla. Na večernih filmskih projekcijah letno predstavimo štiri kvalitetne filme klasične in sodobne ruske kinematografije s slovenskimi podnapisi. Uvodno predstavitev vsakega filma izvede prevajalka in članica kluba Ruslo Anja Dorošenko. Program:14. marec 2019 ob 19. uriPot navzgor (2017), športna drama; režija: Anton Megerdičev, 133 min. 9. maj 2019 ob 19. uri... A zarje so tukaj tihe(1972), vojna drama; režija: Stanislav Rostocki, 160 min. 12. september 2019 ob 19. uriMatilda (2017), zgodovinska melodrama; režija: Aleksej Učitelj, 109 min. 12. december 2019 ob 19. uriCikcak sreče (1968), tragikomedija; režija: Eldar Rjazanov, 83 min.

Cikel češkega filma: Obredno krajšanje

Mestna knjižnica Ljubljana, 16. januar ― Poetična zgodba, ki temelji na noveli Bohumila Hrabala, velja za najboljšo proslavo piva, mesnih jedi in dolgolasih žensk. Mozaik humornih dogodkov, ki potekajo v eni od manjših čeških pivovarn, ima tudi avtobiografsko podlago. Redkobesedni skrbnik pivovarne v Nymburku ima lepo in nekoliko bolj živahni ženo Maryško, ki jo občuduje celo mestece. Preobrat v mirnem toku malomeščanskih dogodkov prinese obisk glasnega in zgovornega strica Pepina… Postřižiny, 1980, komedija; režija Jiří Menzel, 93 minut.

16. januarja 1888 je v Celovcu umrl Andrej Einspieler, slovenski politik, duhovnik in publicist

Kamra.si, 16. januar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. januarja 1888 je v Celovcu umrl Andrej Einspieler, slovenski politik, duhovnik in publicist. Rodil se je 13. novembra 1813 v Svečah pri Bistrici v Rožu.  Bil je med prvimi voditelji slovenskega narodnostnega gibanja v 19. stoletju. Imenovali so ga tudi »oče koroških Slovencev«. Einspieler je bil rojen v vasi Sveče blizu Bistrice v Rožu na Koroškem. Gimnazijo in kasneje teološke šole je obiskoval v Celovcu. Kot duhovnik je deloval na tistih delih Koroške, kjer je bilo prebivalstvo po večini slovensko. V času tako imenovane »pomladi narodov« leta 1848 je sodeloval z duhovnikom in prav tako koroškim Slovencem Matijo Majarjem. Postal je goreč zagovornik političnega programa Zedinjene Slovenije. Leta 1851 je skupaj z Antonom Janežičem in Antonom Martinom Slomškom ustanovil Družbo sv. Mohorja, najstarejšo slovensko založbo. Zaradi Einspielerjeve živahne kulturne in publicistične aktivnosti je Celovec v 50. letih 19. stoletja postal center slovenskega narodnega prebujanje. Z začetkom konstitucionalnega obdobja v avstrijskem cesarstvu leta 1860 je Einspieler počasi opuščal prepričanje, da ideal združene Slovenije ni uresničljiv. V nemščini je napisal številne članke, v katerih je pozival k sodelovanju med slovenskimi in nemškimi predstavniki na Koroškem. Leta 1865 je bil pobudnik Mariborskega programa, v katerem je skupina staroslovencev pozvala k ponovnem oblikovanju »Notranje Avstrije«. To bi bila pretežno avtonomna in federativna politična enota v okviru avstrijskega cesarstva, v katero bi vključili Koroško, Štajersko, Kranjsko in avstrijsko Primorje. Ustanovil je časopis Glas notranje Avstrije, pisan večinoma v nemškem jeziku. S časopisom je želel prepričati nemško govoreče občinstvo, da bi sprejelo idejo »Notranje Avstrije«. A program so zavrnili tako slovenski kot nemški prebivalci. Na začetku 70. let 19. stoletja je bil potisnjen na rob slovenske politike, a je nadaljeval s političnim delovanjem. Leta 1876 je bil izvoljen v
še novic