Tipanje v neznanem – Vladimir Habjan

Mestna knjižnica Ljubljana, 26. februar ― Nove zgodbe gorskih potepanj in plezalnih dogodivščin od domače Planjave prek Karnijcev in alpskih štiritisočakov do japonskih gora so tiste, ki nam jih avtor Vladimir Habjan v svoji novi knjigi Tipanje v neznanem (Planinska založba PZS, 2020) približa na tako zanimiv način, da skozi črke, besede in opise zasrbijo podplati tudi nas. Naš gost v tokratnem pogovoru bo tako prekaljeni pisec Vladimir Habjan, izkušen gornik, alpinist, gorski reševalec ter urednik Planinskega vestnika in Planinske založbe PZS. S Habjanom se bo o tipanju v neznanem, raziskovanju in odkrivanju skritih kotičkov, kjer le redko koga srečaš, pogovarjala Zdenka Mihelič. Naj vas prigode in gorniške pustolovščine skozi pogovor popeljejo v prelepo naravo in privlačni svet gora. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.
Dan knjižnice Mirana Jarca Novo mesto

Dan knjižnice Mirana Jarca Novo mesto

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 25. februar ― Za vas smo na dan naše knjižnice pripravili vrsto dogodkov. Vabljeni, da se nam pridružite. BREZPLAČNI VPIS V KNJIŽNICO Še niste član naše knjižnice?Ob dnevu Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto vam podarjamo brezplačni prvi vpis v vse svoje enote. Priporočamo spletni vpis.   15.00 – Virtualni sprehod po knjižnici igralca Janeza Cesarja   Bi radi izvedeli več o žlahtnem komedijantu, dolenjskem rojaku, igralcu SNG Drame in Prešernovem nagrajencu Janezu Cesarju? Pojdite z nami na kratek virtualni ogled njegove spominske sobe in osebne knjižnice, ki je skupaj z ostalo njegovo zapuščino v novomeški knjižnici na sodoben način na voljo tako uporabnikom kot tudi obiskovalcem kulturnih znamenitosti Novega mesta in Dolenjske. Dobimo se na FB strani Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto.   17.00 – Spletna predstavitev knjige Feri Lainšček: Kurji pastir Prejemnik številnih književnih nagrad in Prešernov nagrajenec Feri Lainšček z romanom Kurji pastir odstira dolgo potlačene spomine in doživeto piše o dogodkih iz zgodnjega otroštva. Z njim se bo pogovarjala Carmen L. Oven. Vabljeni, da si dogodek ogledate v živo na YouTube kanalu Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto.   19.00 – Svetlobna projekcija na pročelju knjižnice Novomeška knjižnica med preteklostjo in prihodnostjo Mapirana svetlobna video projekcija, ki jo je zasnoval Tomaž Grdin, orisuje pomembnejše mejnike razvoja objekta novomeške knjižnice skozi čas. Na ogled bo od 19. ure na pročelju knjižnice pri vhodu na Oddelek za mladino.    

25. februarja 1951 je v Bukovžlaku pri Celju umrl Henrik Peternel, duhovnik in čebelarski učitelj

Kamra.si, 25. februar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. februarja 1951 je v Bukovžlaku pri Celju umrl Henrik Peternel, duhovnik in čebelarski učitelj. Rodil se je 24. maja 1875 v Gorici  Henrik Peternel je bil duhovnik, čebelar, čebelarski učitelj in praktik, ki ima velike zasluge za razmah in razvoj čebelarstva ter čebelarske stroke na Štajerskem. Njegova zasluga je tudi razmah čebelarstva v nekdanji občini Teharje, predvsem v Bukovžlaku. Rodil se je v Gorici očetu Slovencu in materi Čehinji, kjer je študiral teologijo in bil leta 1898 posvečen za duhovnika. S čebelarjenjem je začel v kraju Cerkno, kjer je služboval. Na Štajersko je prebežal leta 1917 zaradi slovenske narodne zavesti, pomoči in zavzemanja za človeško ravnanje z ranjenci, tudi italijanskimi vojaki med 1. svetovno vojno na soškem bojišču. Na Štajerskem je opravljal duhovniško službo v Črešnjicah pri Frankolovem. Po upokojitvi leta 1926 se je naselil v Bukovžlaku, kjer je kupil svoje posestvo, uredil čebelnjake in se posvetil čebelarjenju.

24. februarja 1915 se je v Vavti vasi rodil Jože Dular, slovenski pesnik, pisatelj in muzealec

Kamra.si, 24. februar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. februarja 1915 se je v Vavti vasi rodil Jože Dular, slovenski pesnik, pisatelj in muzealec. Umrl je 31. januarja 2000 v Metliki. Najprej je obiskoval gimnazijo v Novem mestu (od prvega do petega razreda v l. 1925/26 – 1931/32), nato pa v Ljubljani. Na ljubljanski univerzi je študiral slavistiko, romanistiko in primerjalno književnost. Diplomiral je l. 1941. Bil je srednješolski profesor v Ljubljani in v Metliki. V l. 1951–1981 je bil direktor Belokranjskega muzeja v Metliki. Pesmi in prozo je objavljal v različnih listih: Mentorju, Mladiki, Domu in svetu, Žaru, Kresu idr. Izdal je tri pesniške zbirke, dve zbirki novel, več romanov, npr. Krka pa teče naprej, in nekaj strokovnih publikacij, npr. Svetila v Beli krajini, Pomembni Belokranjci. V Dol. listu in strokovnih glasilih je objavil več člankov s področja etnologije. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/dular-joze/Avtor  gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto Priporočamo tudi: Jože Dular (1915–2000)

Literatura v mestu : pogovor o Ivanu Tavčarju (1851-1923)

Kamra.si, 24. februar ― V letošnjem letu mineva sto sedemdeset (170) let, odkar se je v Poljanah nad Škofjo Loko rodil pisatelj, politik in župan mesta Ljubljane med letoma 1911 in 1921 Ivan Tavčar. O njegovem življenju in delu bomo v torek, 2. marca 2021, ob 18.30 na spletu spregovorili z literarnim zgodovinarjem dr. Miranom Hladnikom z Oddelka za slovenistiko FF UL in s kustosom za novejšo zgodovino dr. Blažem Vurnikom iz Mestnega muzeja Ljubljana. Med drugim nas bodo zanimali podoba Ljubljane v Tavčarjevem času, njegovo županovanje ter zgodovinski roman Izza kongresa. »Ponosni smo bili, da moremo služiti možu, ki ima nevenljive zasluge za našo najboljšo književno umetnost, za kulturni, socialni in gospodarski napredek slovenskega naroda.« (Odlomek iz poslovilnega pisma uradnikov magistrata, junij 1921)  Literarni večer boste lahko spremljali na Facebook strani Mestne knjižnice Ljubljana. Literatura v mestu je cikel treh pogovornih večerov z literarno-domoznansko tematiko. Povezovala jih bo bibliotekarka Erika Marolt iz Slovanske knjižnice, enote Mestne knjižnice Ljubljana.     

Rimbaud, za vedno – dr. Matjaž Lunaček

Mestna knjižnica Ljubljana, 23. februar ― Letos obeležujemo 130-letnico smrti francoskega poeta Arthurja Rimbauda, ki je s svojo izjemno pesniško nadarjenostjo zaznamoval konec 19. stoletja in ves kasnejši čas. Imamo ga lahko za enega redkih pesniških genijev. Zanj je značilno, da ostaja ves čas hipermoderen. Obletnica je priložnost za predstavitev esejistične knjige Matjaža Lunačka Rimbaud, za vedno, ki je izšla konec lanskega leta (Založba ŠKUC). Knjiga je zasnovana kot svojevrstna poetična biografija. V njej se avtor podrobno ukvarja z pesnikovim opusom in njegovim življenjem preko kategorij, kot so ljubezen, vera, krivda, prijateljstvo, zavist, sram, delo, narava, trpljenje, askeza, molk, smeh...Knjiga je rezultat avtorjevega večletnega ukvarjanja s pesnikom. V njej so pesmi v slovenščini in v originalu. Doslej neprevedene pesmi so zbrane na koncu knjige. Za prevode je poskrbel pesnik in prevajalec Brane Mozetič. Pogovor z avtorjem bo vodila Ana Tavčar Pirkovič. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Sonaravno vrtnarjenje – Jerneja Jošar

Mestna knjižnica Ljubljana, 23. februar ― Jerneja Jošar je univ. dipl. inženirka agronomije, ki svoje akademsko znanje že dve desetletji nadgrajuje s praktičnim delom. Prisega na ekološko, zato pri njej najdete samo ekološko certificirane izdelke. Svoje znanje in izkušnje podaja tudi preko medijev. Videli jo boste kot redno gostjo v oddaji Dobro jutro, piše članke za različne tiskane in elektronske medije, predava, je gostja radijskih oddaj in raznih vrtičkarskih prireditev, je načrtovalka trajnostnih vrtov in balkonov, ozelenjevanja notranjih prostorov ter osebna svetovalka. Svoje dosedanje izkušnje je strnila v štirih vrtnarskih priročnikih: Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, Vrtnarimo z Jernejo, Moj vrt je lahko balkon in Z Jernejo do zdravega vrta. Njeno poslanstvo je pokazati ljudem, kako lahko vrtnarijo vsi, tudi tisti, ki jim primanjkuje prostega časa ali tisti, ki jim že počasi pešajo moči. Lahkoten način sonaravnega vrtnarjenja želi približati vsem generacijam. Prezaposleni, ki so prepričani, da za vrtnarjenje nimajo časa, dobijo pogum za nov korak, mlade navduši in jim vzpodbudi željo po vrtnarjenju, starejšim olajša delo na vrtu. Na njenem vrtu ni prekopavanja, pletja, okopavanja in vsakodnevnega zalivanja v poletni vročini in suši. Da je vrtnarjenje prijetno druženje z rastlinami, sprostitev ter užitek in ne obveznost in mukotrpno delo, vedo že mnogi, ki sledijo njenim napotkom. Pogovor bo vodil Peter Ribič. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Starejša železna doba na Slovenskem: čas sprememb in inovacij ter prostor sodobnih raziskav v arheologiji – doc. dr. Matija Črešnar

Mestna knjižnica Ljubljana, 23. februar ― Starejša železna doba (pribl. 800–300 pr. n. št.) je čas velikih sprememb, ki segajo na številna področja takratne družbe in kulture. To je čas monumentalnih gradenj, ko na vrhovih številnih hribov dominirajo utrjene višinske naselbine oz. gradišča obdana z več metrov visokimi okopi. V njihovi okolici se pogosto razprostirajo grobišča z desetinami grobnih gomil, ki dosegajo premere tudi po več deset metrov. Ob tem pa ni povsod tako in prostor današnje Slovenije je v tem času izredno kulturno barvit. Starejša železna doba pa je tudi obdobje, o katerem smo v zadnjih letih izvedeli veliko novega, saj je predmet številnih sodobnih interdisciplinarnih raziskav, ki odstirajo do pred kratkih nepredstavljive detajle iz življenj takratnih posameznikov in skupnosti. Dr. Matija Črešnar je docent na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, sodeluje tudi v projektih v okviru Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Slika: Izkopavanje peči za taljenje železove rude iz starejše žlezne dobe na Cvingerju pri Dolenjskih Toplicah (Arhiv Oddelka za arheologijo FF UL). Vabimo vas tudi, da si ogledate dokumentarec Forenziki železne dobe (RTV Slovenija), ki prikazuje sodobne arheološke metode, ki jih bo predavatelj omenjal tudi sam pri svojem predavanju.  Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Karantena. Rim. - Janko Petrovec

Mestna knjižnica Ljubljana, 23. februar ― V knjigi Karantena.Rim. (Založba Goga, 2020) nam novinar Janko Petrovec v vse prej kot suhoparnem poročevalskem slogu postreže z iskrenimi zapisi o občutkih in mislih, ki so se mu porajali med tem, ko je preživljal karanteno v Rimu, glavnem mestu ene izmed držav, ki jo je epidemija najhuje prizadela. Samota in stiska sprožata tudi spomine na druge nesreče – iz mest, ki so jih porušili potresi, z ladij, ki rešujejo begunce. Janko Petrovec je človek številnih poklicev – poznamo ga kot prevajalca iz italijanščine, kot gledališkega igralca in dobitnika Borštnikove nagrade, kot nagrajenega novinarja in dolgoletnega sodelavca RTV Slovenija. Od leta 2016 je dopisnik iz Rima in iz napetih italijanskih izkušenj je zrasla tudi knjiga Karantena.Rim. Pogovor bo vodil Slavko Bobovnik. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana. Foto: Iris Rupnik

23. februarja 1899 se je v Dresdenu rodil Erich Kästner, nemški pisatelj in scenarist.

Kamra.si, 23. februar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. februarja 1899 se je v Dresdenu rodil Erich Kästner, nemški pisatelj in scenarist. Umrl je 29. julija 1974 v Münchenu.  Kästner spada med najbolj brane mladinske pisatelje. Po tem, ko je v Nemčiji pred drugo svetovno vojno prišla na oblast Hitlerjeva NSDAP, Kästner zaradi svojega socialnega in kritičnega realizma, ni smel več objavljati, njegove knjige pa so celo zažigali. Po vojni je začel spet pisati in se ukvarjati tudi s pisanjem filmskih scenarijev. Med letoma 1957 in 1962 je bil predsednik nemškega PEN kluba. Več https://sl.wikipedia.org/wiki/Erich_K%C3%A4stner  

22. februarja 1987 je v umrl Franjo Dominko, slovenski fizik in astronom

Kamra.si, 22. februar ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. februarja 1987 je v Ljubljani umrl Franjo Dominko, slovenski fizik in astronom. Rodil se je 26. julija 1903 v Vodnjanu pri Pulju. Dominko je študiral fiziko na Univerzi v Bologni in tu leta 1929 doktoriral. Za svoje delo je prejel visoko nagrado te univerze. Prve strokovne članke je leta 1931 objavil v astronomski reviji Coelum. V letih od 1927 do 1930 je bil predsednik slovenskega dijaškega društva Adrija; do 1931 je bil pomočnik na astronomskem inštitutu v Bologni, leta 1932 je prišel v Jugoslavijo. Od leta 1932 do 1938 je delal v Astronomskem observatoriju v Beogradu (AOB) kot pomočnik opazovalec. V tem času je objavil strokovne članke v publikaciji observatorija Godišnjak našeg neba (1934 do 1938). Bil je med ustanovitelji jugoslovanskega astronomskega društva in (1935 do 1940) sourednik poljudnoznanstvene revije Saturn. Od leta 1938 je bil znanstveni sodelavec na observatoriju v Beogradu in profesor na beograjskih gimnazijah, 1941 do 1942 je bil v gestapovskem zaporu in taborišču na Banjici. Po osvoboditvi Beograda leta 1944 se je prijavil v 5. udarno krajiško divizijo, pozneje pa v brigado Italia ter sodeloval v bojih na sremski fronti. Leta 1946 je postal astronomski opazovalec in leta 1947 znanstveni sodelavec pri AOB. Ob ustanovitvi stolice za astronomijo leta 1948 na Univerzi v Ljubljani je bil izvoljen za izrednega profesorja. Ustanovil je Astronomsko-geofizikalni observatorij AGO s potresno postajo na Golovcu v Ljubljani. Skupaj z Vladom Ribaričem je usmerjal razvoj seizmologije pri nas in si prizadeval za upoštevanje njenih izsledkov pri gradnjah; tako je SRS še pred skopskim potresom izdelala pravilnik o varnejši gradnji. Vodil je strokovno skupino, ki je po večletnih meritvah določila vrednosti astronomskih parametrov observatorija (astronomsko dolžino, širino in smer poldnevnika (meridijana)). Bil je pobudnik češko-jugoslovanskega projekta gradnje Observatorija na Hvaru.
še novic