Pravljične ozimnice – Theatro Šentjošt

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. december ― Ekipa Theatra Šentjošt želi s pravljičnimi ozimnicami pobrskati v pajčevino zavito shrambo starodavnih pravljic iz vseh koncev in krajev sveta. Odpirajo in okušajo zaprašene kozarčke, polnjene s sladkimi romancami, pustolovskimi legendami, kiselkastimi pripovedkami, smešnimi bajkami in skrivnostnimi zgodbami. Pravljice delijo z vami v decembru dvakrat tedensko, ob torkih in petkih, ob 19. uri na svojem Facebook ali Instagram profilu. Vabljeni, da pravljice zavrtite vašim najmlajšim, preden utonejo v sladek spanec. Veseli bodo otroških risbic o poslušanih pravjlicah, ki jih lahko pošljete na theatro.sentjost@gmail.com.

OSEM OBČIN PREJELO NAZIV BRANJU PRIJAZNA OBČINA

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 4. december ― Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo RS četrto leto   podelilo nazive občinam, ki posebno pozornost posvečajo knjigi,  bralni pismenosti in kulturi. (Grosuplje 3. december 2020) Združenje splošnih knjižnic, Skupnost občin Slovenije in Ministrstvo za kulturo so danes, že četrto leto zapored, podelili  nazive Branju prijazna občina. Naziv, ki je namenjen spodbujanju aktivnosti lokalne skupnosti za izboljšanje bralne pismenosti in kulture, so tokrat prejele občine: Kočevje, Miren-Kostanjevica, Ormož, Šempeter-Vrtojba in štiri mestne občine: Mestna občina Koper, Mestna občina Nova Gorica, Mestna občina Novo mesto in Mestna občina ...

4. december - god sv. Barbare

Kamra.si, 4. december ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. december - god sv. Barbare Zgodba o sveti Barbari govori o lepem in pametnem poganskem dekletu, doma iz grške Nikomedije, ki pa je imelo to nesrečo, da je bil njen oče Dioskur izjemno posesiven. Da bi nadziral njene socialne stike in vplive nanjo, je sezidal stolp in Barbaro zaprl vanj. Kljub temu je prek Origenovih spisov in služinčadi prišla v stik s krščansko vero. Ko očeta ni bilo doma, se je dala krstiti, služabnike pa je prosila, naj na stolpu poleg dveh že obstoječih okenc naredijo tretje, da jo bodo tako trije snopi svetlobe spominjali na sv. Trojico. Ko je prišel oče in izvedel, kaj se je zgodilo, je pobesnel. Hčer je izročil sodnikom (bilo je leto 306, čas krutih Dioklecijanovih preganjanj kristjanov). Sodniki so Barbaro obsodili na smrt z obglavljenjem, oče, od vedno zagrizen nasprotnik kristjanov, pa se je ponudil, da bo sodbo izvršil sam. Kar se je tudi zgodilo: oče Dioskur je v imenu države obglavil lastno hčer Barbaro. Barbaro so v srednjem veku prišteli k štirinajstim pomočnikom v sili. Najdemo jo v ‘ženski trojici’, kjer se je pridružila sv. Katarini in sv. Marjeti. Upodabljajo jo s stolpom, ki je simbol vsakega jetništva, vrata, ki se čudežno odpro, pomenijo rešitev iz vsake stiske, kelih, ki ga sv. Barbara drži v rokah, pomeni okrepčilo, ki ga ji je dajala njena trdna vera. Zaradi keliha velja tudi za zavetnico za srečno smrt.  Mučenka iz prvih krščanskih stoletij je pri nas zelo češčena, saj ji je posvečenih 18 cerkva, v številnih pa najdemo njen kip ali drugo upodobitev. Ime: Razlagajo ga z grško besedo Barbaros oz. latinsko barbarus, ki pomeni: »tuj, negrški; tujec, negrk, neomikan, neveden, krut, divji, barbar«.Rodila se je leta 273 v Nikomediji v Mali Aziji, današnjem Izmidu v Turčiji,umrla pa leta 306, prav tako v Nikomediji.Družina: Njen oče je bil premožen pogan po imenu Dioskur, zagrizen sovražnik kristjanov.Zavetnica: stolpov rudarjev, kmetov, arhitektov, gradbenih delavcev, krovcev, zidarjev, l

3. decembra 1890 se je v Šmihelu nad Mozirjem rodila Vera Levstik, učiteljica in knjižničarka

Kamra.si, 3. december ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. decembra 1890 se je v Šmihelu nad Mozirjem rodila Vera Levstik, učiteljica in knjižničarka. Umrla je 23. avgusta 1967 je na Vranskem.   Po očetovem zgledu je postala učiteljica in službovala najprej na Teharju, nato pa v Taboru v Savinjski dolini. Njen brat je bil pisatelj in prevajalec Vladimir Levstik. Takoj po prvi svetovni vojni se je usposobila za pouk matematike in risanja na meščanskih šolah in nato poučevala na dekliški meščanski šoli v Celju vse do druge svetovne vojne. Med vojno je bila izgnana na Hrvaško, po vojni pa je prevzela ravnateljstvo ženske nižje gimnazije v Celju. Po združitvi ženske in moške gimnazije je na zavodu poučevala še eno leto, potem pa se je upokojila in do smrti živela na Vranskem.

Ilka Vašte – pisateljica zgodovinskih in biografskih romanov

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 3. december ― Ob 130. obletnici pisateljičinega rojstva predstavljamo na koledarju za leto 2021 del raznolikega gradiva iz njene zapuščine, ki jo hrani naša knjižnica. Ob 130. obletnici pisateljičinega rojstva predstavljamo na koledarju za leto 2021 del raznolikega gradiva iz njene zapuščine, ki jo hrani naša knjižnica.   Ilka Vašte – pisateljica zgodovinskih in biografskih romanov Življenje Ilke Vašte, ki se je rodila leta 1891 v Novem mestu, je bilo zaznamovano z literarnim ustvarjanjem več kot pol stoletja. Z desetimi obsežnimi besedili se je uvrstila med najznačilnejše pisce zgodovinskih povesti in biografskih romanov na Slovenskem. V novomeški knjižnici, v Posebnih zbirkah Boga Komelja, hranimo velik del njene literarne zapuščine, ki poleg rokopisov del, korespondence, ilustracij in fototeke vsebuje tudi nekaj njenih osebnih predmetov in pohištva. Del raznolikega gradiva iz zapuščine predstavljamo na koledarju za leto 2021, ko obeležujemo 130. obletnico pisateljičinega rojstva.   CENA: 6 EUR Koledar lahko kupite osebno v knjižnici ali ga naročite preko spletnega obrazca in vam ga dostavi Pošta Slovenije – cena z embalažo in poštnino je 10 EUR. Prebivalcem 8 krajevnih skupnosti Mestne občine Novo mesto* ga lahko brezplačno dostavijo prostovoljci Novomeške kolesarske mreže. V tem primeru to označite v spletnem obrazcu. Člani knjižnice koledar plačate s plačilnim nalogom, ki ga prejmete skupaj s koledarjem. Če niste član knjižnice, strošek nakupa koledarja poravnate po predračunu, ki ga prejmete po naročilu koledarja.   *Velja za: KS Bršljin, KS Center, KS Drska, KS Kandija – Grm, KS Ločna – Mačkovec, KS Majde Šilc, KS Mestne njive, KS Žabja vas  

Literarno novinarstvo – Janko Petrovec in Leonora Flis

Mestna knjižnica Ljubljana, 2. december ― Literarno novinarstvo je žanr, ki združuje lastnosti novinarskega in literarnega pisanja. Gre za novinarska besedila, ki se berejo kot zgodbe, a je v njih vse res. Kakšno osnovo ima literarno novinarstvo in kam se razvija danes? O tem bosta spregovorila Janko Petrovec in Leonora Flis. Spletni dogodek bo mogoče spremljati na dan dogodka na Facebook profilu Trubarjeve hiše literature in na Zoom povezavi (Meeting ID: 948 5848 2765).

Podaljšano obdobje brez zaračunavanja zamude

Knjižnica Logatec, 2. december ― Spoštovani člani Knjižnice Logatec, obveščamo vas, da vsaj za 14 dni oz. do nadaljnjega podaljšujemo obdobje, v katerem ne zaračunavamo zamudnin, saj vemo, da je marsikdo izmed vas v karanteni, v drugi občini, da ne morete do knjižnice. O tem, kdaj bo to obdobje poteklo, vas bomo seveda pravočasno obvestili. Prosimo vas, da kljub temu […]

Virtualni literarni večer z Avgustom Demšarjem

Kamra.si, 2. december ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi na virtualni literarni večer z Avgustom Demšarjem, s katerim bomo obeležili letošnji Ta veseli dan kulture in zaključili Bralno značko za odrasle 2020. Avtor bo v pogovoru z urednikom Ninom Flisarjem predstavil svoj novi kriminalni roman Cerkev. Demšarjeva deseta, jubilejna kriminalka je izšla v letošnjem letu pri Založbi Pivec. Dobimo se v četrtek, 3. 12. 2020, ob 19. uri na Youtube kanalu knjižnice. 

Ta veseli dan kulture v ptujskem muzeju

Kamra.si, 2. december ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož bo letos TA VESELI DAN KULTURE obeležil virtualno. Vabijo vas, da jim sledite na družbenih omrežjih Facebook in Instagram, kjer dnevno objavljajo zanimivosti iz muzejskih zbirk. Na Youtube kanalu so na ogled video vsebine, muzejske publikacije pa lahko virtualno prelistate na muzejskem Issuu profilu. V Miheličevi galeriji je postavljena razstava M+A+S sezuje tudi vas! umetnic Anke Krašna, Metke Kavčič in Saše Bezjak. Ker si je trenutno ni mogoče ogledati v živo, prelistajte e-katalog. Da bo Ta veseli dan kulture res vesel, vabijo tudi na ogled virtualne razstave Slikarski mojstri od 16. do 18. stoletja, družine pa na ustvarjanje po ogledu video delavnice Jesenske slike. Ob 18. uri prisluhnite še oddaji Muzejske novice na radiu Prlek, kjer bodo govorili o praznikih v decembru.  

2. decembra 1916 je v Ljubljani umrl Fran Levec, slovenski literarni zgodovinar, esejist, urednik in slovaropisec

Kamra.si, 2. december ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...2. decembra 1916 je v Ljubljani umrl Fran Levec, slovenski literarni zgodovinar, esejist, urednik in slovaropisec. Rodil se je 4. julija 1846 na Ježici nad Ljubljano. Fran Levec se je rodil 4. julija 1846 na Ježici kot prvi izmed petih otrok staršema Gašperju in Ani. Družina se je kmalu preselila v Radomlje pri Kamniku, kjer je Levec preživel svoja otroška leta. Pri devetih letih se je preselil k babici v Ljubljano in tam začel obiskovati drugi razred osnovne šole v Ljubljani. Leta 1859 se je vpisal v prvi razred gimnazije, ki jo je leta 1867 z odlično oceno na maturi dokončal. V dijaških letih je bil domači učitelj, med drugim pri Janku Kersniku. Bil je sodelavec Zgodnje Danice, Slovenskega glasnika, Učiteljskega tovariša, dijaškega lista Torbica, leta 1862 pa rokopisne literarne knjige Triglav. Leta 1867 je odšel na dunajsko univerzo, kjer je študiral slavistiko, germanistiko, zgodovino in zemljepis. Dunajsko obdobje Levčevega življenja (1867-1871) je bilo obdobje aktivnega političnega sodelovanja, dopisovanja s slovenskimi literati Jurčičem, Celestinom,Stritarjem,Kersnikom ,Šukljetom in Levstikom ter obdobje javnih nastopov na akademskih prireditvah. Na Dunaju je deloval v Stritarjevem in v Ljubljani v Levstikovem krogu, kjer je veljal za eno osrednjih literarnih in kulturnih osebnosti. Prve pesmi je izdal v dijaškem zborniku Venec, v začetku 70. let je objavil nekaj potopisnih feljtonov, nato prešel v kritiko in literarno zgodovino. V letih 1862–75 je pisal pesmi. Leta 1871 je začel poučevati na gimnaziji v Gorici,leta 1873 pa na ljubljanski realki, kjer je služboval 28 let. Poučeval je slovenščino, nemščino, zgodovino in zemljepis. Bil je sodelavec Zvona in Slovenskega naroda. 1881–90 je bil soustvarjalec in urednik Ljubljanskega zvona. Kot kritik, organizator in mentor sodi med utemeljitelje slovenskega realizma, vplival je npr. na razvoj Aškerčeve poezije. Odmevna zanj je bila literarnoteoretično polemika z Jankom Pajko
Maoism

Maoism

UKM, 1. december ― Lovell, Julia Cobiss ID: 39913987 Zgodovina Založba:  Penguin Random House Letnica:  2020 Področje:  zgodovina
Crime and forgiveness

Crime and forgiveness

UKM, 1. december ― Prosperi, Adriano Srednjeveška zgodovina Evrope o kriminalu in kaznovanju iz krščanskega vidika. Cobiss ID: 40093443 Zgodovina Založba:  The Belknap Press of Harvard University Press Letnica:  2020 Področje:  zgodovina

Slovenski okraski v Vatikanu – dr. Sabina Šegula in Peter Ribič

Mestna knjižnica Ljubljana, 1. december ― V preteklem tednu sta dr. Sabina Šegula in Peter Ribič zaključila s postavitvijo dekoracije v baziliki svetega Petra in slovenskega božičnega drevesa na Trgu svetega Petra v Vatikanu. Gre namreč za veliko priznanje Sloveniji na eni strani in priložnost za odlično promocijo naše države v svetu na drugi.  Po letu 1996 smo tako Slovenci znova dobili priložnost, da darujemo smreko za okrasitev trga in se tako pokažemo v svetu kot zelena, trajnostno naravnana in varna destinacija. Dejstvo je, da je v rimokatoliški cerkvi božič najbolj priljubljen praznik, še posebno v letu, ki je zaradi epidemije nekaj posebnega. Več bosta povedala o samem projektu, bogati sporočilni vrednosti ter o medgeneracijskih delavnicah, ki so kljub situaciji povezali Slovenijo v dobrem. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Srečanja – Metod Pevec

Mestna knjižnica Ljubljana, 1. december ― Tokratni gost bo filmski režiser in scenarist, igralec in pisatelj Metod Pevec. Kariero je začel kot igralec v slovenskih in jugoslovanskih filmih in TV nadaljevankah, med katerimi je najpomembnejši film Nasvidenje v naslednji vojni (1981) Živojina Pavlovića. Že v začetku devetdesetih  se je vrnil k filmu kot scenarist in režiser. Od tedaj večino svojega pisanja namenja filmski scenaristiki. Je prejemnik številnih nagrad za režijo, scenarij ter igro. Kot pisatelj je izdal zbirko novel Luna, violine in romane Carmen, Marija Ana, Večer v Dubrovniku in Teža neba. Letos je izšlo tudi njegovih 14 zgodbic za lahko noč Svet je raven in okrogel. Pogovor z gostom bo vodila Ksenija Horvat. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Angleški bralno-debatni krožek

Mestna knjižnica Ljubljana, 1. december ― Knjiga The Living Mountain škotske pesnice in pisateljice Nan Shapherd je več kot le hvalnica naravi. Je subtilna, metafizična meditacija o ljubezni, o prepletenosti vsega in vseh, je popotna, spominska in lirična proza, ki se izmika žanrskim klasifikacijam, bralca pa vedno znova prevzame.  Skupina je odprta za vsakogar, srečuje se zadnji petek v mesecu, pogovori so namenjeni spoznavanju literarnih del in hkrati vadbi angleškega jezika, saj potekajo izključno v angleščini. Udeleženci se po vnaprejšnjem dogovoru izmenjujejo pri vodenju posameznega srečanja. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na našem Facebook profilu. Srečanje bo potekalo prek spletne konference z aplikacijo Zoom.

Koncert Saša Vollmaierja

Mestna knjižnica Ljubljana, 1. december ― Pianist Sašo Vollmaier je po povratku iz Francije, kjer je živel in ustvarjal več let, aktiven pa je bil tudi kot pedagog, predstavil solistični album Kind of Laibach s priredbami skladb kultne skupine Laibach, s katero je v preteklosti tudi sodeloval. Poleg tega je aktiven na področju gledališča, združuje pa tudi ples, gib, glas in glasbo, kar ga v slovenskem prostoru v precejšnji meri drugači od ostalih instrumentalistov. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana. foto: Jože Požrl

Nova frekvenca, glasbeni pogovor v živo – Sašo Vollmaier

Mestna knjižnica Ljubljana, 1. december ― Sašo Vollmaier je v preteklosti sodeloval s kultno skupino Laibach, deloval pa je tudi na področju gledališča in bil nadvse dejaven kot pedagog (Francija, Italija, Nemčija). Lansko leto se je vrnil v Slovenijo in predstavil album Kind of Laibach, ki se ga bo v pogovoru z Nino Novak, kritičarko in glasbeno publicistko, dotaknil v enaki meri kot vseh drugih glasbeno-ustvarjalnih izkušenj, vključno z industrijsko glasbo, pedagoškimi modeli in vlogo glasbe znotraj družbeno-političnega prostora. Pogovoru sledi solistični koncert. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Objem na vrhu sveta – Marija in Andrej Štremfelj

Mestna knjižnica Ljubljana, 1. december 11. december je mednarodni dan gora in kako lepše praznovati kot v družbi naših dveh vrhunskih alpinistov in himalajcev Marije in Andreja Štremflja, ki sta se natanko pred tridesetimi leti kot prvi zakonski par povzpela na najvišji vrh sveta in njun objem z Mt. Everesta je zakrožil po svetu. Sedaj je izšla tudi njuna knjiga. Marija je do sedaj še vedno edina Slovenka, ki se je povzpela na vrh Everesta, Andrej pa je prvi alpinist na svetu, ki ima najvišje mednarodno priznanje v alpinizmu, zlati cepin za vrhunske dosežke in hkrati zlati cepin za življenjsko delo v alpinizmu. O knjigi, njunem življenju, alpinizmu, Everestu in družini se bo z alpinistoma pogovarjala Zdenka Mihelič. Dogodek lahko spremljate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

1. decembra 1869 se je v Višnji vasi pri Vojniku rodil Franc Goričan, sadjarski in vinogradniški strokovnjak

Kamra.si, 1. december ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. decembra 1869 se je v Višnji vasi pri Vojniku rodil Franc Goričan, sadjarski in vinogradniški strokovnjak. Umrl je  3. aprila 1951 v Višnji vasi pri Vojniku. Eden prvih sadjarskih strokovnjakov pri nas Franc Goričan (priimek včasih zapisan tudi kot Gorečan, Goretschan) se je rodil v Višnji vasi v številni kmečki družini očetu Antonu in materi Katarini, rojeni Novak. V bližnji Novi Cerkvi je obiskoval ljudsko šolo, v Celju pa meščansko šolo in kasneje gimnazijo. V petem razredu gimnazije je šolanje začasno opustil in se vrnil domov, kjer je z delom pomagal na kmetiji. Na priporočilo barona Manteuffla se je jeseni 1893 vpisal v prvi letnik dveletne srednje sadjarsko-vinarske šole v kraju San Michele/St. Michael na Južnem Tirolskem. Med počitnicami in po diplomi je potoval po Italiji in Franciji, spoznaval tamkajšnje napredno sadjarstvo in vinogradništvo, delal po tovarnah in v kmetijstvu ter obiskoval višjo vinarsko šolo v Montpellieru v Franciji. V tujini se je dobro naučil več tujih jezikov, si nabral veliko teoretičnih in praktičnih znanj ter se tako usposobljen vrnil v domovino. Leta 1896 je pri štajerskem deželnem odboru v Gradcu sprejel pogodbeno službo za obnovo po trtni uši uničenih vinogradov, leta 1897 pa je postal upravnik deželne trsnice (in drevesnice) na Ptuju ter oskrbnik državnih vzornih vinogradov v Halozah. Tedaj je tudi predaval na ptujski trsničarski in viničarski šoli. Medtem se je izpopolnjeval na posebnih tečajih na politehniki (ETH) v Zürichu in na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju, kjer je leta 1904 opravil ustni izpit in nastopno predavanje za predavatelja kmetijstva in potovalnega učitelja. Leta 1911 je nastopil službo v Slovenskih Konjicah in zatem v Celju (1914), kjer je delal do predčasne upokojitve leta 1928 (po drugi navedbi se je upokojil leta 1936) kot potovalni učitelj, okrajni kmetijski referent, višji sadjarski nadzornik in kmetijski svetnik. V tem času je, navadno s koleso

1. decembra 1942 je v Novem mestu umrl Ferdinand Seidl, slovenski naravoslovec in geolog

Kamra.si, 1. december ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...1. decembra 1942 je v Novem mestu umrl Ferdinand Seidl, slovenski naravoslovec in geolog.  Rodil se je 10. marca 1856 v Novem mestu.  V rojstnem Novem mestu je obiskoval meščansko šolo ter gimnazijo, v Gradcu pa je na filozofski fakulteti študiral prirodopis, matematiko in fiziko. Seidl slovi kot eden najpomembnejših slovenskih naravoslovcev in je avtor številnih znanstvenih knjig in razprav, predvsem s področja geologije, pa tudi meteorologije, seizmologije ter botanike. Na njegovo pobudo je bil vrh Gorjancev poimenovan Trdinov vrh. Njemu gredo tudi zasluge, da se je na Gorjancih začela zaščita slovenskih gozdov. Tako je bil v sklopu te zaščite tudi zaščiten studenec Gospodična. Med drugim je v Krškem postavil prvo vremensko opazovalnico.  Leta 1909 je podrobno opisal delovanje Presihajočega studenca v soteski Savinje.
še novic