Mladina 2020

Mladina 2020

UKM, 28. oktober ― Jezik Slovenščina Po desetih letih je pred nami ponovno raziskava o položaju mladih v slovenski družbi Mladina 2020. Ker gre za nacionalno raziskavo o mladi generaciji med 15–29 let, je njena informativna vrednost tako za naročnika raziskave (Urad RS za mladino) kot tudi za mladino in celotno družbo izjemnega pomena. Naš cilj je v prvi vrsti udejanjanje temeljnega namena raziskave, ki je, da bomo na Uradu v prihodnjem nekajletnem obdobju s pomočjo Mladine 2020 nudili podporo z dokazi podprtega oblikovanja javnih politik na področju mladine. Ob raziskavi so izvajalci pripravili tudi priporočila, ki lahko služijo kot izhodišče za oblikovanje ukrepov. Slednji pa naj bi mladim nudili boljše pogoje za prehod v odraslost, odraslim pa mirno zrelo dobo, zavedajoč se, da je mlada generacija opolnomočena in dobro pripravljena na spopad z vsemi življenjskimi okoliščinami. Pa je res? Kakšna je torej naša mladina na pragu 21. stoletja? Sociologija Založba:  Univerzitetna založba UM Letnica:  2021 Področje:  Sociologija

28. oktobra 1958 je v New Yorku umrl Alojz Kuhar, doktor znanosti, ekonomist, izseljeniški duhovnik, pravnik in zgodovinar

Kamra.si, 28. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. oktobra 1958 je v New Yorku umrl Alojz Kuhar, doktor znanosti, ekonomist, izseljeniški duhovnik, pravnik in zgodovinar. Rodil se je 18. junija 1895 v Kotljah.  V osnovno šolo je začel hoditi leta 1902, kasneje pa je obiskoval gimnazijo v Celovcu, kjer je maturiral z odliko leta 1914. Odločil se je za študij bogoslovja in 18. junija leta 1918 tudi doživel posvetitev v duhovnika. Kot kaplan je najprej služboval v Črni na Koroškem, a se je zaradi bojev na Koroškem že maja 1919 umaknil v Ljubljano. Istega leta je odšel v Pariz, kjer je študiral politične vede in časnikarstvo. Leta 1923 je diplomiral na Ecole libre des Sciences politiques.

ZAPRTA Knjižnica Bohinjska Bistrica

Knjižnica A. T. Linharta Radovljica, 27. oktober ― Obveščamo vas, da bo med 2. in 5. novembrom knjižnica v Bohinjski Bistrici zaradi vzdrževalnih del ZAPRTA. Vabimo vas, da v tem času obiščete Knjižnico Srednja vas, ki bo v tem tednu odprta vsak dan po naslednjem urniku: torek, četrtek in petek: 14:00-19:00, sreda: 8:00-14:00 Rok izposoje gradiva pa lahko podaljšate tudi v vseh ostalih […]
Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo

Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo

Knjižnica Trbovlje, 27. oktober ― AHAVA, Selja:  Stvari, ki padejo z neba   Glavna junakinja tega finskega romana je osemletna Saara, ki se sooča z nenadno in nenavadno smrtjo matere (ubil jo je kos ledu, ki je nanjo padel z jasnega neba, med sajenjem jagod na vrtu). S pretresenim očetom, ki v hiši, kjer mu je umrla žena, ne zdrži […] The post Knjižničarji Knjižnice Trbovlje priporočamo appeared first on Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje.

27. oktobra 1884 se je v vasici Skočidol v Zgornjem Rožu rodil Jakob Špicar, ljudski dramatik, gledališki igralec, režiser in prevajalec

Kamra.si, 27. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. oktobra 1884 se je v vasici Skočidol v Zgornjem Rožu rodil Jakob Špicar, ljudski dramatik, gledališki igralec, režiser in prevajalec. Umrl je  17. februarja 1970 v Ljubljani. Rodil se je na avstrijskem Koroškem, v vasici Skočidol v Zgornjem Rožu. V letih šolanja od 1890 do 1902 je obiskoval osnovno šolo v domačem kraju, nadaljeval šolanje na gimnaziji v Beljaku in Celovcu. V celovškem Marijanišču je napisal prvo igrico. Od 1902 do 1905 je služboval v občinskih in sodniških službah na Koroškem. V letu 1905 je ustanovil v Podravljah društvo »Sloga« ter obnovil tradicijo slovenskih ljudskih iger na Koroškem. Napisal je enodejanki Eno uro sodnik in Zmagali smo. Dve leti (1905-1906) je delal v odvetniški pisarni v Ljubljani. V obdobju po letu 1906 in vse do leta 1932 je bil višji uradnik na Jesenicah in kasneje zaposlen v posojilnici v Radovljici. Tu je bil ravnatelj posojilnice od leta 1914. Uspešno je vodil sokolski oder tako na Jesenicah kot v Radovljici. Pisal je predvsem v koroške časopise (Mir) in pozneje v drugo napredno slovensko periodiko. 1909. leta se je poročil s Šuštarčevo Marico, vneto igralko in režiserko, ki mu je stala ob strani tudi pri njegovem dramskem delu. Lotil se je dramatizacije Sketove Miklove Zale (1908) in njena krstna uprizoritev je bila v februarju 1909. leta. Na njegovo pobudo so leta 1910 na Jesenicah ustanovili gledališko društvo, ki mu je predsedoval in bil od leta 1912 njegov častni član. Nastopal je kot režiser in igralec. Napisal je igro Razdor, katere rokopis je zgorel v požaru Narodnega doma v Trstu. Nekatere njegove igre so izšle tudi v knjižni obliki (1922-1942), precej gradiva v rokopisni in slikovni obliki hrani Koroška osrednja knjižnica Ravne, nekaj gradiva je v Gledališkem muzeju v Ljubljani in nekaj v Radovljici. V začetku druge svetovne vojne 1941. leta se je v zadnjem trenutku umaknil pred gestapom z Gorenjske v Ljubljano. V februarju 1942 so ga zaprli Italijani in je bil določen

Začela se je dolgopričakovana selitev osrednje enote Mariborske knjižnice

Kamra.si, 26. oktober ― Uresničujejo se dolgoletni upi Mariborske knjižnice, da njena osrednja enota na Rotovškem trgu dobi nove prostore. V času gradnje Centra Rotovž bosta Knjižnica Rotovž in Čitalnica začasno domovali v prostorih Trgovskega centra City na Trgu Leona Štuklja. 18. oktobra 2021 se je začela selitev gradiva na nadomestno lokacijo. V akciji, ki smo jo poimenovali "Selimo pamet", so sodelovali mnogi znani Mariborčani. Del gradiva osrednje enote so nam 21. oktobra pomagali preseliti tudi naši bralci in podporniki knjižnice z živo verigo. Predstavljamo vam del utrinkov iz prvega tedna selitve. Vabljeni k ogledu!  

Bolgarske knjižnice v sistemu COBISS

COBISS, 26. oktober ― V okviru konference Education, Research & Development je Rumyana Petrova (Nacionalna biblioteka »Sv. Sv. Kiril i Metodij« v Bolgariji) skupaj z Davorjem Bračkom (IZUM) predstavila članek Bulgarian libraries as a part of library information system network COBISS.net, ki govori o uporabi sistema COBISS v bolgarskih knjižnicah (COBISS.BG) in prednostih, ki jih prinaša članstvo v mreži … Preberi več "Bolgarske knjižnice v sistemu COBISS"

26. oktobra 1962 se je na Zgornjem Jezerskem rodil Davo Karničar, slovenski alpinist in ekstremni alpski smučar

Kamra.si, 26. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ... 26. oktobra 1962 se je na Zgornjem Jezerskem  rodil  Davo Karničar, slovenski alpinist in ekstremni alpski smučar. Umrl je 16. septembra 2019 na Zgornjem Jezerskem.  Davo Karničar je bil alpinist, ekstremni alpinistični smučar, učitelj in trener smučanja, alpinistični inštruktor, gorski reševalec, reševalec letalec, vodnik lavinskega psa, bivši tekmovalec v svetovnem pokalu alpskega smučanja, republiški članski prvak in podprvak Balkana v veleslalomu ter serviser v svetovnem pokalu. Od leta 1980 do 2010 je opravil preko 1500 alpinističnih tur. Presmučal je velike alpske stene tako v Sloveniji (Triglav, Jalovec, Špik, Kočna) kakor tudi v Alpah (severozahodno steno Eigerja in vzhodno steno Matterhorna).Kot prvi Slovenec se je spustil po zaledenelem slapu (Sinji slap nad Jezerskim); do leta 2010 že sedemkrat! Opravil je tudi najtežjo presmučano alpinistično smer v Sloveniji, t. j. Fritsch-Lindenbach v S steni Grintovca.Leta 1995 je z bratom Drejcem prvi smučal z Anapurne (8091 m). Med letoma 2000 do 2006 se je s smučmi spustil z najvišjih vrhov vseh sedmih kontinentov.Leta 2000 je dobil Bloudkovo nagrado in Častni znak svobode Republike Slovenije za izjemen smučarsko – alpinistični dosežek s spustom z Mount Everesta, kar je v zgodovini himalaizma odprlo povsem novo poglavje in znova poneslo ime Slovenije v svet.Leta 2000 ga je revija Men’s Journal proglasila za najboljšega ekstremnega športnika na svetu, mednarodno združenje športnih novinarjev pa ga nominiralo za nagrado World Alternative Sportsperson.Do 2019 je vodil »šolo gorništva in smučanja« na Jezerskem.   Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/karnicar-davorin-davo/  

26. oktobra 1890 je v Firencah umrl Carlo Collodi (pravo ime Carlo Lorenzini), italijanski pisatelj, novinar in publicist

Kamra.si, 26. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. oktobra 1890 je v Firencah umrl Carlo Collodi (pravo ime Carlo Lorenzini), italijanski pisatelj, novinar in publicist. Rodil se je 24. novembra 1826 v Firencah. Collodi je psevdonim, ki ga je uporabljal od 1856 dalje, povzel po rojstni vasi svoje matere (Angela Orzali). Najbolj je znan po delu Ostržek. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Carlo_Collodi

26. oktobra 1911 se je na Jesenicah rodil Jaka Čop, gornik in fotograf

Kamra.si, 26. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. oktobra 1911 se je na Jesenicah rodil Jaka Čop, gornik in fotograf. Umrl je 5. januarja 2002 na Jesenicah.  Izhaja iz znane planinske družine Čopov. Njen najbolj znani član je prav gotovo alpinist, gorski vodnik in reševalec, Joža Čop. Tudi Jakov oče Jakob je bil velik ljubitelj gora. Kot gorski vodnik je obiskal številne vrhove. Dolgo let je bil gospodar koče na Golici, leta 1934 pa med ustanovitelji in odborniki jeseniške podružnice Slovenskega planinskega društva. Mati Ivana, je bila lastnica kavarne sredi Jesenic, ki je delovala do konca druge svetovne vojne. To je bil razlog, da je bil Jaka po osnovni »izobrazbi« natakar. Za ta poklic se je po opravljeni meščanski šoli na Jesenicah in gostinski šoli v Ljubljani praktično uril v znani ljubljanski kavarni »Zvezda«. Zaradi poškodbe kolena pa ga ni mogel opravljati.  Zaposlil se je v jeseniški železarni, kjer je do upokojitve delal v tehničnem biroju. Domača kavarna je bila shajališče in zbirališče številnih znanih planincev, ki so polni doživetij z gora v Jaku budili radovednost in ljubezen do planinskega sveta. Ko se je zaposlil je ves svoj prosti čas preživel v gorah. »Od mladosti sem si želel, da bi v življenju nekaj ustvaril. Kar koli, samo da ne bom predmet samemu sebi. S fotografijami in gorami sem srečal lepo priložnost«. Prvo fotografijo je posnel pri desetih letih. Vzornik mu je bil jeseniški fotograf Fran Pavlin. Za prvi motiv s pravo krajino je izbral Plavški Rovt s kmetijo in zadaj na modrem nebu kot sneg svetlo goro. »Ves v pričakovanju sem razvijal ploščo: počasi se je pokazala krajina, kmetija,…gore pa od nikoder… Krivil sem aparat, ploščo in razvijanje.« Po tem neuspelem poizkusu se je včlanil v fotoamaterski odsek Turistovskega kluba Skala na Jesenicah in že po nekaj letih so bili vidni prvi uspehi.  Po drugi svetovni vojni je sodeloval na mnogih razstavah doma in v tujini in na njih za svoje fotografije prejel različna odlikovanja. Še posebej se je njeg

Predavanje Dore Pal “Vzgoja otrok v digitalni dobi”

Knjižnica Postojna, 25. oktober ― Društvo projekt človek, Sprejemni center Piran vabi na predavanje Dore Pal: »Vzgoja otrok v digitalni dobi«, ki bo v četrtek, 4. novembra, ob 18.uri v čitalnici knjižnice. Izvedeli bomo, katere so pasti odraščanja in kako lahko starši, šola in družba pomagajo graditi zdrav in prijeten svet, tako zase kot za otroke. Dora Pal je vodja Terapevtske skupnosti Društva Projekt Človek; certificirana supervizorka, gestalt družinska psihoterapevtka, ki že več kot 20 let neposredno terapevtsko dela z zasvojenimi in njihovimi svojci ter izobražuje tako starše kot stroko s področja urejanja zasvojenosti.

25. oktobra 1895 je v Gradcu umrl Jožef Muršec - Živkov, duhovnik, pisatelj in narodni buditelj

Kamra.si, 25. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. oktobra 1895 je v Gradcu umrl  Jožef Muršec - Živkov, duhovnik, pisatelj in narodni buditelj. Rodil se je 1. marca 1807 v Bišu. Ljudsko šolo je obiskoval pri Sv. Bolfenku in v Lenartu v Slovenskih goricah. Od leta 1818 do leta 1825 je bil na gimnaziji v Mariboru, nato dve leti na graškem liceju. V letih 1827–1831 je študiral bogoslovje v Gradcu in bil leta 1830 posvečen v duhovnika. Služboval je pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, Sv. Miklavžu pri Ormožu in na Ptuju, kjer je postal tudi kaplan meščanskega konjeniškega oddelka. V letih 1839–1845 je bil privatni učitelj verouka in slovenščine ter vzgojitelj pri grofu Friedauu v Gradcu. Leta 1846 je opravil teološki doktorat in postal veroučitelj na realki v Gradcu. Leta 1851 je po naročilu grofa Thuna na Hrvaškem kot vladni komisar v na novo reformiranih gimnazijah uvajal maturo. Leta 1852 se je vrnil v Gradec in vse do upokojitve 1870 poučeval na realki. Tudi po upokojitvi je še poučeval verouk in slovenščino. Umrl je 25. 3. 1895 v Gradcu, pokopan pa je na domačem pokopališču pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah. Muršec si je dopisoval z mnogimi uglednimi Slovenci svojega časa: z Vrazom, Bleiweisom, Majerjem, Slomškom, Miklošičem, Cigaletom … Pod Vrazovim vplivom je začel zbirati ljudske pravljice in pripovedke, pesmi in pregovore. Kot zbiralec narodnega blaga je Murku in Štefanu Kočevarju pomagal pri sestavljanju ilirskega slovarja. Pri delu na tem slovarju je spoznal, da sta slovenščina in hrvaščina različna jezika, in v bodoče svoja prizadevanja usmeril v poenotenje slovenskega jezika. Muršec je zbral tudi preko 1000 rastlinskih imen in z njimi pri sestavljanju slovarja podprl Cafa, Miklošiča in Janežiča. Leta 1847 je v Gradcu izdal Kratko slovensko slovnico za prvence, ki je bila prva slovenska slovnica po Valentinu Vodniku (druga slovenska slovnica v slovenščini). O njej so poročale tudi Bleiweisove Novice. Njegovo zavzemanje za uvedbo slovenskega jezika v šole in ur

Razstava likovnih del KUD Žalec v preboldski knjižnici

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 22. oktober ― Od 22. oktobra do 30. novembra 2021 je v Občinski knjižnici Prebold v času njene odprtosti na ogled razstava z naslovom V dvoje gre lažje. Svoje izvirne stvaritve s tematiko čevljev predstavljajo člani likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Žalec. Svoje videnje sveta spretno prelivajo na slikarska platna, in to organizirano počnejo že od leta 2003. Ustvarjalnost in zavzetost članov sta razloga, da so likovniki v 18 letih dosegli vrh amaterskega slikarstva. Ustvarjajo v različnih tehnikah in raziskujejo mnoga stilska področja, vsak zase pa razvija svojo likovno pot. Akademski slikar in likovni pedagog ...

Mestno jedro v šestdesetih letih

Kamra.si, 22. oktober ― Vabljeni k ogledu razstave v izložbi Čokoladnice Olimje na Rozmanovi ulici v Novem mestu. Fotografije stavb, pogledov, dejavnosti in dogajanja ter v objektiv ujetega mestnega utripa iz obdobja šestdesetih let dvajsetega stoletja v mestnem jedru Novega mesta hrani Knjižnica Mirana Jarca v Posebnih zbirkah Boga Komelja.

Predavanje MATJAŽA MASTNAKA O POMENU IN NEGI DREVES V POSTOJNI

Knjižnica Postojna, 22. oktober ― Društvo Drobnovratnik Postojna in Knjižnica Bena Zupančiča Postojna vabita na voden sprehod z ogledom dreves v Postojni in na predavanje MATJAŽA MASTNAKA z naslovom O POMENU IN NEGI DREVES V POSTOJNI, v četrtek, 28. oktobra: • ob 17. uri na parkirišču pred Primorko v Postojni - voden sprehod in pogovor o stanju dreves v središču Postojne in • ob 18. uri predavanje v čitalnici knjižnice

22. oktobra 1862 se je v Ljubljani rodil Dragotin Hribar, slovenski tiskar, založnik, novinar, urednik in industrialec

Kamra.si, 22. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. oktobra 1862 se je v Ljubljani rodil Dragotin Hribar, slovenski tiskar, založnik, novinar, urednik in industrialec. Umrl je 10. septembra 1935 v Ljubljani.Dragotin Hribar je po osnovni šoli v Ljubljani obiskoval gremijalno in nato višjo trgovsko šolo na Dunaju. Po končanem študiju se je vrnil v Ljubljano in se pri znanem tiskarju Blazniku izučil tiskarstva. Postal je pomočnik, leta 1887 pa tudi aktivno vstopil v svet časnikarstva, saj je prevzel odgovorno uredništvo Slovenskega naroda in postal upravitelj Narodne tiskarne. Leta 1890 se je preselil v Celje, kjer je leto kasneje ustanovil lastno tiskarno s knjižno in papirno trgovino. Njegov prihod v Celje je imel za kulturno in politično delo celjskih Slovencev velik pomen. V njegovi tiskarni so začele nastajati številne knjige v slovenščini, leta 1891 pa je začel izdajati tudi Domovino, političen časnik za spodnještajerske Slovence in vsako leto tudi priljubljeni Ilustrovani narodni koledar. Tiskana beseda iz njegove tiskarne je obdobju najhujših slovensko–nemških nacionalnih sporov pomagala na Spodnjem Štajerskem v boju proti vse bolj agresivni germanizaciji. Hribar se je tudi sam na političnih zborovanjih uveljavil kot govornik in zlasti kot zastopnik narodno obrambne Družbe sv. Cirila in Metoda. Zaradi nesoglasij s celjskimi Slovenci se je leta 1902 vrnil v Ljubljano in se usmeril v podjetništvo. Po prvi svetovni vojni je postal predsednik Kranjske hranilnice, srečamo pa ga tudi med ustanovitelji Zveze industrialcev in v upravnih ter nadzornih svetih več slovenskih podjetij. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/hribar-dragotin-karel/ Avtor gesla: mag. Branko Goropevšek, objavila: Osrednja knjižnica Celje
Mestno jedro v šestdesetih letih

Mestno jedro v šestdesetih letih

Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto, 22. oktober ― Razstava mestnega utripa iz obdobja šestdesetih let Lokacija: Nekdanja čokoladnica, Rozmanova ulica, Novo mesto V izložbi nekdanje čokoladnice na Rozmanovi ulici v Novem mestu je na ogled razstava Mestno jedro v šestdesetih letih. Fotografije stavb, pogledov, dejavnosti in dogajanja ter v objektiv ujetega mestnega utripa iz obdobja šestdesetih let 20. stoletja v mestnem jedru Novega mesta hrani Knjižnica Mirana Jarca v Posebnih zbirkah Boga Komelja.
še novic