Kapucinski toti/Toti Stari pisker

Kamra.si, 6. maj 8. maja 2021 mineva 80 let od izida prve številke ilegalnega humorističnega lista Kapucinski toti, ki so ga od maja do junija 1941 na skrivaj izdajali slovenski zaporniki v kapucinskem samostanu v Celju. Kasneje mu je sledil še ilegalni list Toti Stari pisker, ki so ga po vzoru Kapucinskega totega izdajali zaporniki v Starem piskru. Z izdajanjem ilegalnega humorističnega lista so želeli izdajatelji dvigniti moralo zapornikov in z zdravim smislom za humor ohraniti duševno zdravje svojih sotrpinov.   V ponedeljek, 10. maja 2021, ob 17.30 bosta z nami na FB strani in Youtube kanalu Osrednja knjižnica Celjez odlična predavatelja: dr. Tone Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje, ki bo osvetlil zgodovinske razmere pred okupacijo Celja, ter dr. Alenka Hren Medved, vodja Domoznanskega oddelka v Osrednji knjižnici Celje, ki bo spregovorila o obeh ilegalnih glasilih.   Predavanje spremlja tudi panojska razstava dr. Alenke Hren Medved z enakim naslovom, ki si jo lahko ogledate na zelenici ob Kavarni Miško Knjižko od 10. maja naprej.   Projekt je nastal ob sodelovanju Osrednje knjižnice Celje in Muzeja novejše zgodovine Celje.

Festival literature sveta Fabula/ … Beletrina

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 6. maj ― Festival literature sveta Fabula/ …Beletrina – 8. maj6. junij 2021 Med časom festivala v mesecu maju, Fabula v partnerstvu s slovenskimi knjigarnami, knjižnicami ter založbami pripravlja mesec branja, kjer so v ospredje postavili dela, ki so jih kot temeljna in najboljša dela preteklih let izpostavili trije bralci, predvsem pa poznavalci literarnega sveta, Alenka Arko, Blaž Javornik ter Valentina Plahuta Simčič. S posebno nalepko »Fabulin izbor« so v osebnem izboru kuratorjev izbrali 20 knjižnih naslovov tako slovenskih kot tujih avtorjev v slovenskem prevodu. Knjige iz Fabulinega izbora nas pričakujejo v ...

6. maja 1758 je Šmarju pri Jelšah umrl Matej Vrečer, duhovnik, matematik in urar

Kamra.si, 6. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. maja 1758 je Šmarju pri Jelšah umrl Matej Vrečer, duhovnik, matematik in urar. Rojen 1702 v Šentjanžu nad Štorami Rodil se je v številni družini na kmetiji imenovani Vrečarija v Šentjanžu nad Štorami. Kot dvanajstleten deček je obiskoval latinsko šolo v Rušah, šolanje pa nadaljeval na jezuitski univerzi v Gradcu. Tam je tri leta obiskoval filozofsko smer in postal doktor svobodnih umetnosti in filozofije. Kasneje je opravil krajši bogoslovni kurz, s katerim je pridobil naziv Casista. Nadaljeval je s študijem bogoslovja, po katerem je pridobil še naslov doktorja bogoslovja. Leta 1726 je bil v Vidmu posvečen v mašnika. Najprej je služboval v Novem Mestu, nato nekaj let v Šentjurju pri Celju, leta 1734 je nastopil službo župnika v Zibiki. Od leta 1737 in vse do svoje smrti 1758 pa je služboval v Šmarju pri Jelšah.
Test-driven development by example

Test-driven development by example

UKM, 5. maj ― Jezik Slovenščina Kent Beck TDD  programerje uči komuniciranja in spodbuja konstruktivno kritiko članov ekipe. Avtor uči programerje kako neboleče in dramatično povečati kakovost svojega dela. COBISS ID=3306068 Programiranje Založba:  Addison-Wesley Letnica:  2021 Področje:  Računalništvo English

Temeljni pojmi zgodovine filozofije: Platon

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Prvi veliki filozofski sistem, ki je na mnoge načine utemeljil miselni, duhovni in vrednotni horizont naše t.i. zahodne civilizacije je delo starogrškega filozofa Platona, ki se je v obliki dialogov, skozi nepreštevne interpretacije vse do danes, ohranilo kot temelj naše filozofske tradicije. Na prvi pogled se zdi, da sodobno življenje od nas zahteva zanimanje za vse kaj drugega kot za študij temeljnih pojmov zgodovine filozofije. V nasprotju s tem vtisom pa resnejši razmislek pokaže, da nam prav poznavanje pojmovne vsebine (zahodne) filozofije omogoča razumeti, kako so temeljni filozofski pojmi vključeni v osnove humanistike, družboslovja, naravoslovja, umetnosti in religije civilizacije, ki jo sami arbitrarno označujemo kot zahodno. Dogodek bo potekal preko aplikacije Google Meet, predhodna prijava na naslov janez.sedej@mklj.si, povezava: https://meet.google.com/udw-tasp-sjr.

Invazivne tujerodne vrste – Sonja Rozman

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Invazivne tujerodne vrste (v nadaljevanju ITV) povzročajo številne negativne vplive tako na biotsko raznovrstnost kot ekosistemske storitve, gospodarstvo in zdravje ljudi. O preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja ITV, zgodnjem odkrivanju in hitri odstranitvi ter o obvladovanju močno razširjenih ITV se bo Peter Ribič pogovarjal s Sonjo Rozman. Univ. dipl. biol. Sonja Rozman je zaposlena na Zavodu RS za varstvo narave (ZRSVN), OE Kranj, že desetletje pa kot zunanja višješolska predavateljica sodeluje tudi z Biotehniškim centrom Naklo. Z ITV se poglobljeno ukvarja že več kot deset let. V tem času je sodelovala pri več projektih, v sklopu katerih je načrtovala in izvajala tako konkretne akcije na terenu kot pripravljala različne strokovne in strateške dokumente ter različne ozaveščevalne aktivnosti. Od ustanovitve je kot predstavnica Slovenije tudi članica Znanstvenega foruma za ITV pri Evropski komisiji. Koordinira tudi vse aktivnosti javne službe na temo obvladovanja ITV na ZRSVN, kjer je poudarek na pripravi različnih strokovnih podlag za različne načrte za obvladovanje ITV ter drugem strokovnem sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Angleški bralno-debatni krožek

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Levels of Life (Lege življenja) Juliana Barnesa je subtilna pripoved o najintimnejših medčloveških odnosih, o ljubezni, predanosti, bližini, ki iz dveh povezanih bitij dela nekaj, kar lahko premika gore in spreminja svet. Julian Barnes prepleta zgodovinsko, dokumentarno pripoved z lastno intimno izpovedjo in pred nas postavi vse, kar življenje je. Skupina je odprta za vsakogar, srečuje se zadnji petek v mesecu, pogovori so namenjeni spoznavanju literarnih del in hkrati vadbi angleškega jezika, saj potekajo izključno v angleščini. Udeleženci se po vnaprejšnjem dogovoru izmenjujejo pri vodenju posameznega srečanja. Srečanje bo potekalo prek spletne konference z aplikacijo Zoom.

Brati inu obstati

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Mnogo je razlogov, zakaj se bralci kdaj ne moremo srečati ob istem času v istem prostoru, prejšnje leto pa nam je vsem naložilo še enega. Vsi bralci, ki niste iz okolice knjižnice, morda živite kje drugje v svetu ali pa srečanje v živo preprečuje kakšen drug vzrok in bi želeli ohraniti pogovor o prebranem ter vas zanima sodobna slovenska literatura, se bomo mesečno srečevali preko Zooma. Naslovi bodo izbrani glede na dostopnost prek Biblosa, brali bomo knjige, ki jih niste zasledili na lestvicah najbolj iskanih, a vendarle takšnih, o katerih se boste po branju zagotovo želeli še pogovoriti! Na prihodnjem srečanju bomo brali knjigo Ferija Lainščka: Peronarji. Lainščkov prvi roman iz leta 1982 upre pogled na glavno ljubljansko železniško postajo, ki je bila takrat zbirališče različnih socialnih skupin, njihove usode pa poveže z duhovito in napeto zgodbo. Opazovali bomo, kako se iz družbenega obrobja skozi Lainščkove oči in pisavo izgrajuje poetičnost, po kateri ga poznamo danes. Ob pogovoru se srečamo prek Zoom-a! Bralno skupino bosta povezovali Staša Kumše in Špela Plestenjak. Več informacij na: spletnabs@mklj.si.

Juha iz kamna, ljudska pravljica

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Ste že kdaj kuhali juho? Potrebujete ogenj, kotel, kamen in … Po receptu srednjeveške pravljice jo bomo kuhali na Popoldnevu z Igroteko na Facebook profilu Knjižnice Bežigrad, v primeru ugodnih epidemioloških razmer pa na zelenici pred knjižnico. Pridružite se nam v letu Kristine Brenkove, ko praznujemo 110. obletnico njenega rojstva. Vabljeni, da sodelujete na likovnem natečaju na temo junakinj, junakov in njihovih junaštev v ljudskem pripovedništvu in pesništvu. Za navdih lahko uporabite našo pravljico ali katerokoli drugo iz bogate zakladnice ljudskega pripovedništva. Več o natečaju lahko preberete na naši spletni strani.

MGL v MKL: med odrom in literaturo – Tjaša Železnik in Lotos Vincenc Šparovec

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Gledališča so z dvema krajšima prekinitvama zaprta več kot leto dni. Pandemija koronavirusne bolezni je usodno zarezala v uprizoritvene umetnosti. V tem času se je gledališka ponudba preselila na splet, vendar ima živa in ne zgolj digitalno posredovana umetnost za skupnost neprecenljiv pomen, zato si vsi želimo, da bi kljub epidemiji hitreje in varno odprli kulturne ustanove in prizorišča za vse. Tjaša Železnik in Lotos Vincenc Šparovec, dramska igralca Mestnega gledališča ljubljanskega, bosta v tokratnem pogovoru MGL v MKL razmišljala o tem, kako sta se sama soočala z zaprtim gledališčem in praznim avditorijem, kaj korona kriza pomeni za njuno igralsko kondicijo ter kakšne so že in še bodo posledice korona krize na področju gledališča. Pogovor, ki ga bo vodil Tomaž Lapajne Dekleva, si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana ter Facebook profilu Mestnega gledališča ljubljanskega.

Cikel ruskega filma: Kukavica (2002)

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― September leta 1944. Finskega vojaka Veikka njegova četa proglasi za izdajalca in zapusti v gozdu. Podobno usodo doživlja rdečearmejec Ivan, ki ga obtoženega izdaje peljejo na zaslišanje. V bombnem napadu njegovi stražniki umrejo, njega pa poškodovanega najde Samijka Anni. Po spletu okoliščin se tudi Veikko znajde na njeni osamljeni kmetiji, kjer ne vedo, da je Finska sklenila premirje in izstopila iz vojne. Vojna drama; režija: Aleksandr Rogožkin; 100 min. Film si bo mogoče ogledati preko platforme Vimeo. Prijave za ogled sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu slovanska@mklj.si. Uvod Film   Cikel ruskega filma pripravljata Mednarodni klub slovanskih rojakov Ruslo in Slovanska knjižnica. Na večernih filmskih projekcijah letno predstavimo štiri kvalitetne filme klasične in sodobne ruske kinematografije s slovenskimi podnapisi. Uvodno predstavitev vsakega filma izvede prevajalka in članica kluba Ruslo Anja Dorošenko.Program: četrtek, 22. april 2021 ob 19.00Belo puščavsko sonce (1970)akcijski film; režija: Vladimir Motilj85 min. četrtek, 6. maj 2021 ob 19.00Kukavica (2002)vojna drama; režija: Aleksandr Rogožkin100 min. četrtek, 16. september ob 19.00Dva dneva (2011)melodrama; režija: Avdotja Smirnova90 min. četrtek, 2. december ob 19.00Novoletni očka (2014)komedija; režija: Andrej Krasavin92 min.

Francoski literarni krožek: La vraie vie

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Pogovarjali se bomo o romanu La vraie vie, prvencu pisateljice Adeline Dieudonné. Kaj se pravzaprav dogaja za štirimi stenami? Kakšna so resnična življenja ljudi okoli nas? Mlada belgijska avtorica skozi svoj roman odpira vprašanja, ki vas bodo preganjala še lep čas. V sezoni 2020/21 v sodelovanju s KUD Anarhiv (program Škratova čitalnica) poteka francoski literarni krožek, kjer se na vsakem srečanju pogovarjamo o enem izmed sodobnih romanov znanih frankofonih pisateljic in pisateljev. Beremo v izvirniku, prav tako tudi krožek praviloma poteka v francoščini, torej je namenjen vsem, ki imate solidno znanje francoskega jezika (vsaj nivo B1) in radi berete sodobno leposlovje. Francoski literarni krožek vodi mag. anglistike in francoščine, Aicha Boughazi, ki je v letu 2015/2016 vodila brezplačni francoski krožek v okviru KUD Anarhiv (Škratova čitalnica) ter spomladi 2017 tudi prvo edicijo Francoskega literarnega krožka. Francoski literarni krožek sofinancirata KUD Anarhiv (program Škratova čitalnica) in Mestna knjižnica Ljubljana. Obvezne prijave na naslov: aicha.boughazi.92@gmail.com. Prihajajoče srečanje ponedeljek, 21. junij: Texaco (Patrick Chamoiseau)

Slovenski Mozart: knjiga o Josipu Ipavcu - ddr. Igor Grdina

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― »V pričujočem delu podrobno spoznamo ne le Ipavčevo življenjsko pot, ampak tudi celotno ustvarjalčevo bit, vpeto v duh časa, v katerem se je izobraževal, deloval kot zdravnik - po izobrazbi je bil tako kot njegov oče »doktor vsega zdravilstva« - in ustvarjal glasbena dela. Teh bi bilo mnogo več, če ga ne bi zaustavila kruta bolezen, ki je najprej načela njegovo duševno, potem pa tudi telesno zdravje.« - Vesna Sivec Poljanšek, Bukla Igor Grdina (1965) je doktoriral iz slovenske literarne zgodovine in zgodovine, ukvarja se predvsem z zgodovino starejše in novejše slovenske književnosti (do ok. 1950), s kulturno zgodovino in politično zgodovino 16., 18., 19. in 20. stoletja. Njegova bibliografija obsega več kot 1300 enot; od tega je več kot 30 samostojnih knjig. Ena njegovih dram je bila prevedena v ruščino in izdana v Rusiji. Bil je zaposlen na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je bil nazadnje redni profesor za starejšo in novejšo slovensko književnost. Sedaj je znanstveni svetnik na ZRC SAZU, sodeluje tudi z AMEU-ISH in predava na programu Kulturna zgodovina na Univerzi v Novi Gorici. Biografija Josipa Ipavca je letos izšla pri založbi Beletrina. Pogovor z avtorjem bo vodila Ksenija Horvat. Dogodek si lahko ogledate na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Pontonski most - Suzana Tratnik

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― »Suzana Tratnik bralce pogosto navdušuje s prozo o ljudeh, ki se iščejo, a se nekako tudi ulovijo v nenaklonjenem svetu. Tudi s smislom za samoironijo in humor. Pontonski most je metafora za zanimivo romaneskno zgodbo o prebijanju skozi življenje, ki jo pisateljica izriše v različnih jezikovnih registrih.« - Nina Jerman, TV Slovenija 1 Suzana Tratnik (1963) je pisateljica, prevajalka in publicistka. Objavila je med drugim sedem kratkoproznih zbirk, štiri romane (Ime mi je Damjan, Tretji svet, Tombola ali življenje! in Norhavs na vrhu hriba), otroško slikanico Zafuškana Ganca, monodramo Ime mi je Damjan, radijsko igro Lep dan še naprej, dve strokovni deli o lezbičnem gibanju v Sloveniji in o lezbični literaturi. Prejela je nagrado Prešernovega sklada za literaturo, nagrado Novo mesto short za kratko prozo in desetnico za najboljši mladinski roman. Njene knjige in kratke zgodbe so prevedene v več kot dvajset jezikov. Pogovor z avtorico bo vodila Tanja Matijašević. Dogodek si lahko ogledate na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Koncert Ane Čop

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Ana Čop, ena vidnejših jazzovskih vokalistk mlajše generacije, je svojo glasbeno pot pričela kot klasična pianistka. Šolanje je nadaljevala sprva na ljubljanskem Konservatoriju za glasbo in balet, zatem na graški univerzi, trenutno pa opravlja magistrski študij na Jazzcampus Basel. Konec lanskega leta je v sodelovanju z nemškim pianistom Thillom Seeversom izdala prvenec ACTS!. Nanj je nanizala vplive različnih žanrov, medtem ko je navdih črpala tudi v poeziji Jamesa Joycea, a je vse, vključno s skladbami, ki so del klasične jazzovske pesmarice, interpretirala na novo. Dogodek si lahko ogledate na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana. foto: Jernej Kokol

Nova frekvenca – Ana Čop

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Na petem večeru pete sezone Nove frekvence bo z Nino Novak, kritičarko in glasbeno publicistko, po stroki univerzitetno diplomirano muzikologinjo, spregovorila o zapostavljenosti vokalistov, ker imajo ti v zasedbah praviloma vlogo vodje, orkestralni rabi glasu in možnostih, ki jih ta ponuja, pa tudi sodelovanju s hrvaško-slovensko zasedbo Trokut. Pogovoru sledi solistični koncert Ane Čop. Dogodek si lahko ogledate na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana. foto: jernej Kokol

Umetnost 20. stoletja – dr. Sarival Sosič

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Umetnik postaja kritični ustvarjalec novega sveta (futurizem), znotraj sveta umetnosti in družbe je celo neke vrste revolucionar. Začetek 20. stoletja je začetek modernizma in znotraj njega se razvijejo avantgardne umetnosti. Najprej omenimo poudarjanje barvne skale in izkrivljanje potez figur in kompozicije. Takšna skupina slikarjev se poimenuje fovisti. Korak naprej od fovistov je odmik od figurativnega slikarstva in uporaba moči same barve in s tem abstraktne oblike. Po letu 1905 se razvije energičen in odločen slog imenovan kubizem in nekdo je to opisal kot »bojno polje polomljenega stekla«. Tudi fantazija kot notranje oko je sproščala množine podob. Pojavi se dadaizem, ki izpostavljal, da so vse vrednote, moralne in estetske, v nekakšnem kaosu brez vsakega smisla. Sčasoma so umetniki pričeli uporabljati tudi vsakdanje predmete in jih umeščati v likovne konstrukcije ter na razstave, kar je privedlo do pojma ready made – v bistvu je to premik realnih predmetov med estetske predmete, kar pomeni, da umetnosti ni več samo veščina ali kreacija, temveč tudi odkritje in iznajdljivost. Edina realnost postane realnost imaginacije. Razvije se nadrealizem, saj naj se razum odmakne in v ospredje naj pridejo dognanja psihoanalize. Nadrealizem je spodbudil mnoge umetniške tehnike. Pomembna postane tudi spontanost (action painting), saj nekateri umetniki v tehniki dripinga polivajo in mečejo barve in gradijo naključnost podob. Barva je postala pasivna substanca, s katero se manipulira po lastni volji, oblike, ki pri tem nastajajo pa so polne neke notranje dinamike, spodbujene z gostoto barve, medsebojnim delovanjem in slojevitostjo. Pop art se je pojavil sredi 50-tih let 20. stoletja in se usmeril na izpostavljanje razširjenih sredstev komunikacije. Komercialno kulturo je ta likovna usmeritev razumela kot svoj material oziroma izvor slikarskih vsebin. Omeniti je potrebno še suprematizem s izpostavljanjem geometrizma in natančnostjo ustvarjanja prostorov likov in podob, kj

Ameriški Rubikon - Andrej Stopar

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― Ameriški Rubikon (Založba Goga, 2020) skozi majhne zgodbe, portrete ameriškega vsakdana in analize političnih spletk oriše tektonske družbene spremembe, ki so nastale v borih štirih letih predsedovanja enega najbolj nenavadnih predsednikov v zgodovini ZDA. Kot zapiše Andej Stopar: “Trumpu je uspelo spremeniti razumevanje zakona in pravil igre. Odprla se je Pandorina skrinjica in spreminja se vse. Nekateri pravijo, da do neprepoznavnosti. Večina pa išče znano v neznanem.” Andrej Stopar (1972) je doktor zgodovine in diplomirani literarni komparativist, urednik in dolgoletni novinar RTV Slovenija. Od leta 2019 je dopisnik RTV Slovenija iz Združenih držav Amerike, pred tem je bil odgovorni urednik Prvega – Informativnega progama Radia Slovenija, v letih od 2005 do 2013 pa dopisnik RTV Slovenija iz Ruske federacije in Skupnosti neodvisnih držav. V tem času je med drugim posnel tri dokumentarne oddaje: Zima demokracije (2008), Vilice Ane Jaroslavne (2010) in Boršč (2012). Pri Založbi Goga je izšla njegova knjiga Pax Putina (2014), leta 2018 pa je napisal biografijo Vladimirja Putina, ki je izšla kot posebna številka tednika Mladina. Pogovor z avtorjem bo vodil Slavko Bobovnik. Dogodek si lahko ogledate prek spleta na Facebook profilu Mestne knjižnice Ljubljana.

Knjižna doživetja - Tanguy Viel: 353. člen kazenskega zakonika

Mestna knjižnica Ljubljana, 4. maj ― '353. člen kazenskega zakonika' je prvoosebna pripoved petdesetletnika, ki neki dan izpluje v dvoje, vrne pa se na čolnu sam. Preiskovalnemu sodniku v dolgih, razvalovanih stavkih razkriva »zgodbo o slepariji«, katere žrtev je bil, skupaj s še mnogimi prebivalci bretonskega Bresta, zgodbo o petnadstropnih stavbah, ki niso nikoli zrasle, in »kopališkem centru«, od katerega so ostali le načrti, potem ko je visok davek na prostodušnost plačal tudi sam. Roman Tanguya Viela v vsej njegovi polnosti jezikovne sporočilnosti beremo po zaslugi mojstrskega prevajalca Aleša Bergerja. Pogovor vodi Nadja Ebner. Vabljeni na povezavi: https://zoom.us/j/99996951797 Meeting ID: 999 9695 1797

4. maja 2014 je v Trbovljah umrl Leopold Odlazek, ljubiteljski slikar

Kamra.si, 4. maj ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. maja 2014 je v Trbovljah umrl  Leopold Odlazek, ljubiteljski slikar. Rodil se je 17. aprila 1940 v Trbovljah. Leopold Odlazek je Trboveljčan, ki je zaslužen za to, da so se igrače in igre otrok zasavskih rudarjev ohranile vse do danes. Je izučeni ključavničar, ki je bil 37 let oz. vse do upokojitve zaposlen v trboveljski Cementarni. V tem plodnem, a hkrati kar naenkrat brezdelnem obdobju po upokojitvi se je pridružil Univerzi za tretje življenjsko obdobje zasavske regije in postal član likovne ter etnološke sekcije. Svoje zanimanje in talent je razvil v obeh skupinah – posledica delovanja v prvi je obsežen slikarski opus, ki ga je prvič samostojno postavil na ogled ob svoji 70- letnici, leta 2010.  Delovanje v drugi, etnološki skupini pa je imelo leta 2010 za posledico izid Odlazkove samostojne knjige z naslovom Med hauzi: takšne in drugačne iz Žabje vasi. Knjiga je zakladnica spominov na avtorjevo otroštvo in mladost, ki ju je preživel v trboveljski knapovski koloniji, Žabji vasi. Prinaša pa tudi slovarček knapovskih izrazov in posebno poglavje o igračah, s katerimi so se igrali otroci trboveljskih knapov, in o igrah, s katerimi so se zamotili. Poglavje je dopolnjeno tudi z avtorjevimi ilustracijami igrač.
še novic