O odprtem dostopu 1.del : DORA, LERU in EOSC Declaration

O odprtem dostopu 1.del : DORA, LERU in EOSC Declaration

Biblioblog, 24. september ― Nadaljujemo z objavami dokumentov o odprtem dostopu. Tokrat bomo govorili o DORA, projektu LERU in deklaraciji EOSC. Povzetek predavanj iz 8. strokovnega srečanja nabavnih konzorcijev mednarodne znanstvene literature, pa si lahko ogledate v naši prejšnji objavi, z naslovom Pogled na odprto znanost.San Francisco Declaration on Research Assessment DORA  https://sfdora.org/read/   Agencije za financiranje, institucije, ki zaposlujejo znanstvenike in sami znanstveniki, imajo vsi željo in potrebo, da ocenijo kakovost in učinek znanstvenih rezultatov. Zato je nujno, da se znanstveni rezultati točno izmerijo in ocenijo pametno. Impact Factor se pogosto uporablja kot primarni parameter, s katerim primerjamo znanstvene rezultate posameznikov in institucij. Prvotno je bil ustvarjen kot orodje za pomoč knjižničarjem pri ugotavljanju katere revije se splača kupiti, in ne kot merilo znanstvene kakovosti raziskav v člankih. Glede na to je bistveno razumeti, da ima Impact Factor, kot orodje za ocenjevanje raziskav številne pomanjkljivosti . Te omejitve vključujejo: - porazdelitve citatov v revijah so zelo razpršene, - lastnosti Impact Factorja so specifične za posamezno področje, - mogoče ga je urediti z uredniško politiko in - podatki, uporabljeni za izračunavanje dejavnikov vpliva, niso niti pregledni niti javno dostopni. Priporočila DORA zato predlagajo, da se uporablja naslednje spremembe pri vrednotenju : - potrebo po odpravi uporabe časopisnih meritev, kot so dejavniki vpliva na časopis, pri financiranju, imenovanju in napredovanju, - potrebo po presoji raziskav o lastnih zaslugah in ne na podlagi revije, v kateri je raziskava objavljena in - potreba po izkoriščanju priložnosti, ki jih ponuja spletno objavljanje (kot so sproščanje nepotrebnih omejitev števila besed, številk in referenc v člankih ter raziskovanje novih kazalnikov pomena in vpliva). Projekt LERU  https://www.leru.org/files/LERU-AP24-Open-Science-full-paper.pdf Liga evropskih raziskovalni

24. septembra 1936 je v Dolencih umrl Jožef Klekl ali Mladi Jožef Klekl, slovenski pisatelj, novinar, katoliški duhovnik

Kamra.si, 24. september ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. septembra 1936 je v Dolencih umrl Jožef Klekl ali Mladi Jožef Klekl, slovenski pisatelj, novinar, katoliški duhovnik. Rodil se je  3. marca 1879 na Krajni. Polbratranec Jožefa Klekla st. Jožef Klekl ml. je osnovnošolsko znanje prejel v rimokatoliški trirazredni osnovni šoli na Tišini, zatem pa postal gojenec kőszeške sirotišnice. Tam je končal nižjo gimnazijo, višjo z maturo pa v Sombotelu, kjer je tudi stopil v bogoslovje. Leta 1902 je bil posvečen v duhovnika, nakar je nastopil kaplansko službo pri Sv. Juriju v Prekmurju (1902-1906), nato pa v Rohoncu (1906-1907) na Gradiščanskem, Turnišču (1907-1910) in v Murski Soboti (1910-1911). Leta 1911 je Klekl ml. zaprosil za župnijo Véliki Dolénci, jo tudi dobil in ostal tam kot župnik do svoje smrti.   

24. septembra 1915 je v Bratoncih umrl Števan Kühar, slovenski zbiralec narodnega blaga Prekmurcev

Kamra.si, 24. september ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. septembra 1915 je v Bratoncih umrl Števan Kühar, slovenski zbiralec narodnega blaga Prekmurcev. Rodil se je 29. julija 1882 v Bratoncih. Njegov brat je bil politik Mihael Kühar. Do 17. leta se je učil za krojača. V dveh letih je končal štiri razrede meščanske šole v Lendavi. V Veliki Kaniži je končal višjo gimnazijo in maturiral. Vstopil je v sombotelsko bogoslovje. Zaradi tuberkuloze ga je zapustil in se čez dva meseca vrnil v Bratonce. Zbiral je ljudske pesmi, ki so mu jih peli fantje in dekleta. Skupaj s pripovedkami jih je objavljal v Kalendarju Srca Jezušovega, v Novinah in v Časopisu za zgodovino in narodopisje. V tem časopisu je objavljal v letih 1910, 1911, 1913 in 1914, ko je objavil Národno blágo vogrskij Sloväncof. Anonimno je leta 1913 izdal 1. zvezek Narodnih pesmi. Za Marijin list je leta 1913 napisal članek »Sv. Ciril i Metod« po knigici, štero je ob 1025. letnici Metodove smrti na svetlo dalo Apostolstvo C. M. Pri vseh omenjenih časopisih je sodeloval anonimno ali s šiframi Š. K., P. ali pa z vzdevkoma Dolenski Marko in Dolinec.

24. september 1136 - ustanovljen samostan v Stični

Kamra.si, 24. september ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...24. september 1136 - ustanovljen samostan v Stični Cistercijanski samostan Stična, tudi Cistercijanska Opatija Stična ali Stiška cisterca je najstarejši samostan na današnjem slovenskem ozemlju in edini cistercijanski, ki še deluje (drugi je bil samostan Kostanjevica na Krki). V sklopu samostana se nahaja Bazilika Žalostne Matere Božje, ki služi tudi kot župnijska cerkev.

23. september 1864 – imenovan prvi odbor Celjske mestne hranilnice

Kamra.si, 23. september ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23.  september 1864 – imenovan prvi odbor Celjske mestne hranilnice Po vzpostavitvi železniške povezave z Dunajem (1846) in Ljubljano (1859) so se gospodarske razmere in razvojne možnosti Celja hitro spremenile na bolje. Želja po hitrejšem razvoju mesta je narekovala, da so mestni očetje začeli razmišljati tudi o ustanovitvi lastnega denarnega zavoda, katerega mesto takrat še ni imelo. Tako je na seji mestnih odbornikov leta 1847 dvorni in sodni odvetnik dr. M. F. Foregger zbrane opozoril na potrebo po »sodobnem urejanju denarnih zadev« v Celju in se zavzel za ustanovitev občinske hranilnice. Toda Foreggerjeva pobuda je bila podana še v nepravem času in ob očitni nerazgledanosti navzočih odbornikov ni obrodila sadov.  V šestdesetih letih so bile razmere v Celju že povsem spremenjene, misel o ustanovitvi mestne hranilnice pa zrelejša. Tako je na seji mestnega odbora leta 1862 predsednik okrožnega sodišča in odbornik dr. Štefan Rak ponovno obudil Foreggerjevo idejo izpred petnajstih let, prikazal prednosti lastnega denarnega zavoda za razvoj občinskega gospodarstva in za prebivalstvo. Bil je prepričljiv, saj je mestni občinski odbor sklenil ustanoviti hranilnico, ji ponuditi tudi prostore in prevzeti jamstvo za njeno poslovanje. Poimenovali so jo Hranilnica mestne občine Celje (Sparkasse der Gemeinde Cilli).     Ko je oblast v naslednjih dveh letih potrdila hranilniška pravila, je občinski svet na izredni seji 23. septembra 1864 imenoval upravni odbor prvega celjskega denarnega zavoda. Vodil ga je dr. August Schurbi, v odbor ravnateljstva pa so bili poleg dr. Schurbija izvoljeni še: Johann Tappeiner, Franc Kapus, dr. Štefan Kočevar, Josip Wokaun, dr. Karl Hiegersberger, Karl Hartinger in Friedrich Mathes, ki mu je tudi predsedoval. Hranilnica je za komitente začela poslovati 1. januarja 1865.     Vir: https://www.knjiznica-celje.si/domoznanski-spomini/item/celjska-mestna-hranilnica-58

23. septembra 1933 so hude povodnji prizadele Celje in okolico

Kamra.si, 23. september ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. septembra 1933 so hude povodnji prizadele Celje in okolico.  V obdobju med obema svetovnima vojnama je Savinja pogosto poplavljala. Mestne oblasti so pripravljale načrte za regulacijo, vendar so bile rešitve samo delne. Leta 1933 je bila najhujša poplava, ko je Savinja kar trikrat zaporedoma preplavila mesto. Ta katastrofa je pospešila regulacijo Savinje. Z deli so pričeli leta 1935 južno od železniškega mostu v Tremarjah.

22. septembra 1741 je v Ljubljani umrl Jožef Samassa, star., izdelovalec zvonov

Kamra.si, 22. september ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. septembra 1741 je v Ljubljani umrl Jožef Samassa, star., izdelovalec zvonov. Rodil se je 1692 v Krminu. Samassa, najvažnejša zvonarska rodbina v Ljubljani., kamor je prišla okrog l. 1725 z Beneškega. Jožef Samassa, star je leta 1734 je prevzel zvonarsko livarno pred Pisanimi vrati (kasnejša »Wasserkasärne«, Karlovška c. 13) od umrlega sorodnika Gašperja Franchija (SBL I, 185), ki je tu vlival zvonove že od l. 1688  in čigar največje delo je veliki zvon lj. stolnice. V l. 1734 je postal Jožef S. tudi lj. meščan in se oženil z Ljubljančanko Ano Marijo Steyerer. Po njem je podedoval livarno njegov brat. Vir: http://www.slovenska-biografija.si/rodbina/sbi533646/

21. septembra 1814 se je v Pečovju (Štore) rodil Miha Vizjak, kmet in slovenski politik

Kamra.si, 21. september ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. septembra 1814 se je v Pečovju (Štore) rodil Miha Vizjak, kmet in slovenski politik. Umrl je 17. marca 1892. Miha Vizjak, p. d. Pečovšek, je bil posestnik, znani sadjar, narodnjak in teharski občinski odbornik doma iz Pečovja, ki se je rodil očetu Janezu Vizjaku in materi Jeri, rojeni Žnidar. Posebej ga je odlikovalo delo na področju sadjarstva, gojenja vinske trte, pa tudi sviloprejstva. Sadno drevje je presejal, cepil s prilagajanjem in gojenjem divjakov iz gozda. Z gojenjem sadnega drevja si je pomagal tudi s kmetijskimi nasveti iz Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic, ki so začele izhajati leta 1843, na pobudo njegovega velikega prijatelja Antona Grabiča. Kasneje je sadno drevje gojil skupaj s sinom Matijem, ki se je učil na poskusnem posestvu in v sviloprejski šoli pri Gradcu. Z nemških dežel, predvsem Saške, je začel naročati in saditi žlahtne sorte jablan (Karolina, Burghartova, arleanska in Baumannova renata), hrušk (maslenka, pastorjevka) in češenj (bele, rdeče hrustavke). Okoliške kmete je oskrboval s sadikami in jim pomagal z nasveti pri gojenju samega sadnega drevja. Ustanovil je tudi prvo zasebno drevesnico v celjskem okrožju. Za svoje delo na področju sadjarstva je bil večkrat nagrajen na sadnih razstavah, leta 1864 ga je cesar odlikoval s srebrnim križcem za zasluge s krono.

Idealist

Mestna knjižnica Ljubljana, 21. september ― Idealist (1976) je slovenski dramski film, posnet po romanu Martin Kačur Ivana Cankarja. Na Ptujskem filmskem festivalu je prejel veliko zlato areno na najboljši film ter zlati areni za moško vlogo (Radko Polič) in žensko vlogo (Milena Zupančič). Prikazan je bil tudi v tekmovalnem programu Moskovskega filmskega festivala, kjer je Milena Zupančič osvojila nagrado za najboljšo žensko vlogo. Režija Igor Pretnar. (Filmski studio Viba film Ljubljana, 1 ura 37 min).

Cankar in njegov čas – mag. Tatjana Rozman

Mestna knjižnica Ljubljana, 21. september ― Predavanje je namenjeno predvsem predstavitvi obdobja ustvarjanja Ivana Cankarja, ne toliko njegovemu živjenju ali delu. Pri orisu časovnega okvira Cankarjevega ustvarjanja so vsa dela vsekakor zelo pomembna in prav v temah, ki jih je odpiral, se zrcali izjemno turbulentno obdobje, v katerem se poraja nek popolnoma drugačen svet, ki navdaja tako z upanjem kot s strahom. Cankar je zavezan predvsem slovenskemu prostoru, njegova pozornost je osredotočena na vprašanja, ob katerih se jasno in dokončno oblikuje slovenska identiteta. Hkrati pa se njegova intelektualna širina odziva tudi na izzive širšega prostora. Dunaj je v tem času tudi mesto ustvarjanja izjemno prodornih osebnosti. Veliki sodobniki njegovega časa so Sigmund Freud, Gustav Mahler, Klimt in drugi. Duh svetovljanstva pa se sooča tudi z grožnjo velikih konfliktov, ki jih prinaša imperializem in jih Cankar zelo dobro razume. Takratno dogajanje je usodno za svet, Evropo, kot tudi za Slovence. Moč njegove literature odločno presega dileme takratnega prostora in časa, ki je zaznamoval njegova dela in ga postavlja ob bok drugim velikim osebnostim še ne tako zelo oddaljene zgodovine.

Cankar in ženske: ddr. Marija Stanonik, dr. Katja Mihurko Poniž, dr. Ignacija Fridl Jarc

Mestna knjižnica Ljubljana, 21. september ― Ob branju del Ivana Cankarja se zdi, da je žensko kot avtonomno bitje razklal na dva pola, ki sta med seboj popolnoma ločena in nezdružljiva. Žensko je opisoval kot trpečo in požrtvovalno mater, katero je v skladu s svojimi pričakovanji vgradil v mit ali pa jo je popolnoma demitologiziral v obliko ženske, ki s svojo telesnostjo uničuje moške. Pogovor bo vodila pesnica in pisateljica Meta Kušar.

Manifest za evropski preporod – Alain de Benoist

Mestna knjižnica Ljubljana, 21. september ― Alain de Benoist velja za glavnega predstavnika t. i. nove desnice (Nouvelle droite), ki je bila rojena 1968. leta in ni politično gibanje, temveč šola mišljenja. Podpira tako ideje levega, kakor tudi desnega političnega prostora in deluje v polju metapolitike, domene vrednot, prek katerih lahko posredno vpliva tudi na politično dogajanje. Njegovo delo Manifest za evropski preporod jedrnato razloži poglede nove evropske desnice na že dolgo prisotne zagate moderne svetovne politične in družbene ureditve. V prvem delu podaja kritično analizo naše dobe, v drugem oriše temelje vizije nove evropske desnice o človeku in svetu, v tretjem delu pa povzema njihova stališča do aktualnih perečih vprašanj in usmeritve glede prihodnosti naših ljudstev in civilizacije. O knjigi in o novi evropski desnici se bomo pogovarjali s hrvaško-ameriškim pisateljem, publicistom, prevajalcem in nekdanjim diplomatom in profesorjem Tomislavom Sunićem, doktorjem političnih znanosti.

Nova frekvenca, glasbeni pogovor v živo – Peter Ugrin

Mestna knjižnica Ljubljana, 21. september ― Gostili bomo violinista Petra Ugrina,ki bo spregovoril o želji po dovršenosti in konceptualnosti albumov, glasbeni zapuščini svojega očeta, želji po tem, da nastopa le še na velikih, dostojnih odrih, povratku v Slovenijo in združevanju klasične glasbe z jazzovsko. Pogovor bo vodila Nina Novak, univ. dipl. muzikologinja, kritičarka in ustanoviteljica portala Jazzetna. Pogovoru sledi koncert.

Drama ljubezni in hrepenenja pri Ivanu Cankarju: od Erotike do Lepe Vide – ddr. Irena Avsenik Nabergoj

Mestna knjižnica Ljubljana, 21. september ― Cankar je ljubezen izbral za osrednjo temo že v svoji prvi objavljeni knjigi, pesniški zbirki Erotika iz leta 1899. Potem ko je v mladostnih pesmih njegova predstava o ljubezni še sentimentalna in naivna, pa se v njegovih črticah, novelah, romanih in dramah dunajske dobe vse bolj razpira vse drugačna podoba ljubezni in spolnosti – ta je razklana med užitek in muko, pogosto povzroča trpljenje, postavljena je »na mejo zdravja in bolezni, življenja in smrti«. Za najglobljo intimo svojih literarnih likov je Cankar pogosto uporabljal pojem duša. A čeprav je izražal prepričanje o smiselnosti duhovnih naporov, češ da človeka plemenitijo, pa je menil, da človeka tudi čista duhovnost, popolna odpoved telesu ne more scela zadovoljiti, ker ostaja čustveno in nagonsko nepotešen (prim. dela Volja in moč). V noveli Mira iz zbirke Volja in moč se Miha ob grotesknem srečanju z lepo vdovo in prostitutko, ki sta se medtem spoprijateljili, ne more odločiti ne za eno ne za drugo, zato ga na koncu obe zavrneta z besedami: »Nikogar nisi! Ne živ človek, ne živ angel – senca med obema.« Iskanje idealne ljubezni ob hkratnem prepričanju o njeni neuresničljivosti v Cankarjeve pripovedi vnaša pesimizem, malodušje, obup in razočaranje. Skladno s tem se v njegovih delih krepi mistično hrepenenje literarnih oseb po ljubezenski združitvi v smrti, ki bo šele omogočila popolno ljubezen (Milan in Milena, Lepa Vida). V nepomirljivem iskanju poudarja moč hrepenenja, ki sega prek življenja in smrti, kot izreka s podobo Lepe Vide: »Če bi hrepenenja ne bilo v mojem srcu, bi umrlo to srce; v paradižu samem bi umrlo.« Irena Avsenik Nabergoj je redna profesorica za področje literature na Univerzi v Novi Gorici (UNG), znanstvena svetnica na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) ter izredna profesorica in znanstvena svetnica s področja religiologije in religijske antropologije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani (TEOF UL). Raziskovalno je zaposlena na

Peter Ugrin trio

Mestna knjižnica Ljubljana, 21. september ― »Veliko glasbe je narejene za šov, četudi gre za alternativno ali sodobno umetnost. Vse je, vsaj v svojem bistvu, le šov. Vendar me osebno zanima le, ali bo katera od mojih kompozicij prestala preizkus časa in zakaj. Zakaj nekatere stvari ostanejo za vedno in druge le za določeno obdobje? Ne govorim o tem, da morajo biti poslušljive ali namenjene množicam, to nima pomena, saj ločimo le dobro in slabo. Tudi glasba je le dobra in slaba, morda še povprečna,« ugotavlja Peter Ugrin.

Na klancu

Mestna knjižnica Ljubljana, 21. september ― Na klancu je kratki simbolični roman Ivana Cankarja. Ljudje s klanca že vnaprej poznajo svojo usodo. Obsojeni so na siromaštvo in propad, kar se pokaže v Franckini življenjski usodi. Gre za vztrajno in skoraj do skrajnosti stopnjevano trpljenje dekleta, ki nikoli ne more doseči svojega cilja, njeno neuresničeno hrepenenje in nazadnje njen konec. Leta 1971 je Vojko Duletič posnel po romanu film. (Filmski studio Viba film Ljubljana, 1 ura 37 min)

Vse je zapisano v Cankarju – ddr. Igor Grdina

Mestna knjižnica Ljubljana, 21. september ― Predavanje bo tematiziralo avtobiografske izjave v posameznih Cankarjevih delih, ki se kažejo kot ključ za razumevanje njegove umetnosti. Posebna pozornost bo posvečena odnosom med posameznimi pripadniki Cankarjeve družine. Ob Cankarjevih tekstih bodo v pretres vzeta tudi pričevanja njegovih sorodnikov. Tak pristop je produktiven zato, ker je Cankar avtor, čigar umetnostno-oblikovalska vodila so dajala posebno težo avtobiografskosti in izhajanju iz ustvarjalčeve življenjske izkušnje.

Svet češke književnosti skozi prevode Zdenke Škerlj Jerman

Kamra.si, 21. september ― Slovanska knjižnica vabi vse, ki jih zanima češka književnost, na ogled razstave o izjemni prevajalki Zdenki Škerlj Jerman (1933-2010), ki je v svojem petdesetletnem delovanju v slovenski prostor prenesla neizčrpno število čeških pisateljev. Zaslužna je za prevode leposlovja in otroške književnosti, izdane knjižno, revijalno ali v obliki radijskih iger. Razstavo so pripravili Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Kulturno-umetniško društvo Police Dubove v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana. Projekt je podprlo Veleposlaništvo Češke republike v Ljubljani. Razstava je na ogled od 12. 9. do 5. 11. 2018 v 2. nadstropju na Einspielerjevi cesti 1 za Bežigradom.

Življenje in delo dr. Antona Murka

Kamra.si, 21. september ― Praznovanju občinskega praznika Občine Hoče-Slivnica, ki ga bodo zaznamovale postavitve informativnih tabel kulturnim znamenitostim in pomembnim občanom, se pridružujemo s pregledno razstavo, namenjeno enemu najvidnejših Hočanov. Slovničar in leksikograf, teolog in nadžupnik dr. Anton Murko (1809-1871), po katerem bo ob tej priložnosti poimenovana ulica v bližini Knjižnice Hoče, je v 2. tretjini 19. stoletja močno zaznamoval hoško nadžupnijo in si s svojimi prizadevanji k enotnosti knjižnega jezika pridobil velik ugled med takratno slovensko kulturno srenjo. Po razstavi, ki je nastala v sodelovanju med občino, Marjanom Čandrom, podjetjem Ledinek in nadžupnikom Alojzom Petričem, nas bo v torek, 25. septembra 2018, ob 17. uri popeljala Majda Strašek Januš. Vljudno vabljeni v Knjižnico Hoče!   

Nujni ukrepi prve pomoči pri otrocih – Urška Eržen Rupnik, dr. med.

Mestna knjižnica Ljubljana, 21. september ― Na predavanju vas bomo seznanili z najpogostejšimi ukrepi, s katerimi se srečujete v vrtcu in domačem okolju: klic 112, piki žuželk in alergijske reakcije, oskrba odrgnin, opeklinskih ran, ukrepi ob zastrupitvah, ravnanje pri zapori dihalne poti s tujkom, poškodba zob, vročina in vročinski krči, vazovagalna sinkopa in nezavest. Urška Eržen Rupnik, dr. med. je specializantka ginekologije in porodništva.

21. septembra 1905 je bil v Šentvidu pri Ljubljani odprt Zavod sv. Stanislava

Kamra.si, 21. september ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. septembra 1905 je bil v Šentvidu pri Ljubljani odprt Zavod sv. Stanislava Zavod sv. Stanislava v Šentvidu v Ljubljani je slovenska rimskokatoliška ustanova, namenjena izobraževanju in vzgoji. Njeni začetki segajo v zadnja leta 19. stoletja, ko je takratni ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič predstavil zamisel o gradnji prve povsem slovenske gimnazije. Po mnogih zapletih, ko mestne oblasti niso dovolile gradnje v središču mesta, je Jeglič 16. julija 1901 blagoslovil temeljni kamen za gradnjo Škofovih zavodov. Gradnja je trajala več kot 4 leta, stroški pa so bili temu primerni. Škof je prostore blagoslovil 21. septembra 1905.
še novic