Muzejski vikend in turkerije

Kamra.si, 21. februar ― Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož vabi na februarski Muzejski vikend »TURKERIJE«, ki bo v soboto, 24. 2. 2018, med 10. in 16. uro, na Ptujskem gradu. Udeleženci Muzejskega vikenda si bodo v slavnostni dvorani ptujskega gradu ogledali znamenito zbirko turkerij, slik s turškimi motivi iz 17. stoletja. Na njih so upodobljeni znameniti turški in evropski vojskovodje in dostojanstveniki, dame iz Osmanskega imperija in prebivalci daljnih dežel. Nato se bodo seznanili s tehniko marmoriranja in izdelali knjižno kazalko z motivom turkerij. Muzejski vikend je namenjen družinam z otroki, starimi več kot 4 leta, in je brezplačen. Vabljeni!  

Knjižna doživetja: Ni me strah – Niccolo Ammaniti

Mestna knjižnica Ljubljana, 20. februar ― Dogajanje romana Ni me strah avtorja Niccola Ammanitija je postavljeno v vasico na jugu Italije. Zgodba je napisana skozi oči devetletnega dečka Micheleja Amitrana, ki v zapuščeni hiši odkrije grozljivo skrivnost. Roman je bil leta 2001 nagrajen s prestižno italijansko nagrado za literaturo Viareggio-Repaci, po knjigi pa je bil posnet tudi istoimenski film. Pogovor bo vodila psihologinja Tanja Grünfeld.

Ekološka gnojila in škropila – Mitja Križan

Mestna knjižnica Ljubljana, 20. februar ― Naučite se, kako prepoznati učinkovita naravna sredstva za zaščito rastlin ter z njimi zamenjati kemična sredstva, spoznajte prednosti preventive pred škodljivci in boleznimi na rastlinah z uporabo izdelkov na osnovi neema in morskih alg kelp, zmanjšajte vremenske vplive na končni rezultat vzgoje rastlin, vrtnin in sadja ter prihranite čas in denar namenjen obdelavi vrta, sadovnjaka in vinograda. V sodelovanju z Ekopridelavo.

Ko se babica naveliča pripovedovati … odraslim

Mestna knjižnica Ljubljana, 19. februar ― Na tokratnem pripovedovalskem večeru bo mogoče prisluhniti pripovedovalkam in pripovedovalcem, ki nas bodo s pomočjo zgodb odpeljali na planine. Letos namreč obeležujemo 100 let, odkar je Josip Vandot ustvaril planinsko pripovedko, v kateri je glavni lik Kekec. Večer, ki se bo odvil v kotičku Kristine Brenkove (mladinska čitalnica), pripravljamo kot del spremljevalnega programa festivala Pravljice danes.

Samopoškodbeno vedenje kot strategija preživetja – Ksenija Jovanović

Mestna knjižnica Ljubljana, 19. februar ― Pri nas vsako leto narašča število mladostnikov, ki se samopoškodujejo. Samopoškodbeno vedenje je pogosto nerazumljivo tudi odraslim osebam in je še vedno zelo stigmatizirano. Predavateljica bo med drugim spregovorila o vzrokih samopoškodbenega vedenja, ali gre za poskus samomora ali morda za iskanje pozornosti, ter na kakšen način lahko starši pomagajo mladostniku.

Ekološko vrtnarjenje – Jerneja Jošar

Mestna knjižnica Ljubljana, 19. februar ― Na predavanju bo mogoče izvedeti, kako lahko vrtnarijo vsi, tudi tisti, ki jim primanjkuje prostega časa in volje. Predavateljica, unv. dip. inž. agronomije, nam bo predstavila vrtnarjenje na ekološki način. Razložila bo, kako spomladi pravilno pripravimo tla, kako pravilno gnojimo, kako rešimo težavo s pleveli, kako vrt v poletni vročini pravilno zalivamo in kdo so skrivnostni pomočniki na vrtu.

Orgazmični porod

Mestna knjižnica Ljubljana, 19. februar ― Porod ni le fiziološko rojstvo otroka, temveč tudi proces rojevanja mame in očeta. To je čas, ko oba poleg medicinske podpore, potrebujeta tudi čustveno, idejno in fizično podporo, ki jo nudijo obporodne spremljevalke, dule. Ob svetovnem tednu dul se lahko pridružite ogledu filma Orgazmični porod (Orgasmic Birth), po projekciji pa bo delo in poslanstvo dul predstavljeno še skozi pogovor in druženje.

Ob dnevu žena: Marie Curie – Vojko Kovačič, Nova Akropola

Mestna knjižnica Ljubljana, 19. februar ― Marie Curie je za raziskave radioaktivnosti in odkritje kemijskih elementov radia in polonija dobila kar dve Nobelovi nagradi. Živela in delovala je v času, ki je žensko potiskal v podrejeni položaj, a je s svojimi sposobnostmi in vztrajnostjo kljub vsemu postavljala temelje znanstvenemu napredku 20. stoletja. Bila je predana znanosti, a tudi dobra žena in mati, izvrstna mentorica in velik človekoljub.

Gibanje planetov in kozmologija – Ludvik Jevšenak

Mestna knjižnica Ljubljana, 19. februar ― Zemlja, tretji planet od Sonca, je, kolikor je doslej znanega, edini planet v vesolju, na katerem je življenje. In to celo razumno – inteligentno! Tega se zavedamo šele dobrih 400 let. V tem kratkem obdobju, če ga primerjamo s starostjo vesolja, je človeštvo moralo raziskati najprej svoje ožje okolje: Osončje, da bi se lahko odpravilo v globlje vesolje. V sklopu predavanj se nam obeta še: 11. april ob 18.30: Pogovor z gostom/a - Knjižnica Bežigrad, dvorana 9. maj ob 18.30: Od atoma do vesolja (film) - Knjižnica Bežigrad, dvorana

Odprtje razstave Celjski 87. pehotni polk

Kamra.si, 19. februar ― Ob 100-letnici konca 1. svetovne vojne vas vljudno vabimo na odprtje razstave Celjski 87. pehotni polk v četrtek, 22. februarja 2018, ob 18. uri v Galeriji Mozirje. O razstavi in zgodovinskih dogodkih ob koncu 1. svetovne vojne bo spregovoril Srečko Maček iz Osrednje knjižnice Celje, ki je skupaj z Janjo Jedlovčnik soavtor razstave. V kulturnem programu bo nastopil Moški pevski zbor Kulturnega društva Mozirje pod vodstvom Antona Petka. Razstava bo na ogled do 15. marca 2018.

Posebnosti katalogizacije za potrebe bibliografije raziskovalcev

NUK, 19. februar ― Besedilo članka v serijski publikaciji je v angleškem jeziku, naslov članka je v slovenskem in angleškem jeziku, prvi je naveden naslov v slovenščini. Kateri naslov izberemo za stvarni naslov (podpolje 200a): naslov v jeziku besedila ali naslov, ki je naveden prvi?? Kadar je naslov sestavnega dela v več jezikih, za stvarni naslov izberemo naslov v jeziku sestavnega dela. Naslov v drugem jeziku navedemo kot vzporedni naslov v podpolju 200d. Primer: 101 0 _ $a eng - angleški 200 0 _ $a Modification of a polyethylene naphthalate polymer using an oxygen plasma treatment   $d Modifikacija polimera polietilen naftalat z obdelavo v kisikovi plazmi   $f Alenka Vesel … [et al.] 300 _ _ $a Besedilo v angl.     Op.: Najprej je naveden naslov v slovenščini, pod njim je naveden naslov v angleščini. Enako ravnamo pri monografskih publikacijah. Kadar je na naslovni strani naslov v dveh jezikih, za stvarni naslov izberemo naslov v jeziku publikacije, naslov v drugem jeziku obravnavamo kot vzporedni naslov. Kadar je besedilo v dveh jezikih, za stvarni naslov izberemo naslov, ki je v publikaciji naveden prvi.   Ali prepišemo piko v naslovu (dodatku k naslovu, vzporednem naslovu)? Kako pa ravnamo, če je naslov sestavljen iz dveh stavkov (vmes je pika)? Pik v naslovu ne prepišemo (prepišemo pa vprašaj in klicaj). Kadar je pika na koncu naslova (dodatka k naslovu, vzporednega naslova), jo izpustimo. Kadar je pika na sredi naslova (dva stavka), jo smiselno nadomestimo z drugim ločilom (običajno z vejico) oziroma drugi del naslova navedemo kot dodatek k naslovu. Primer: 200 0 _ $a Sveta mati Ana   $e molitvenik za žene in matere, zlasti Marijanskih kongregacij   $f F. S. Šegula     Op.: Na naslovni strani je na koncu naslova in dodatka k naslovu navedena pika.   Kako na

Videoposnetki in zvočni posnetki

NUK, 19. februar ― Besedilo članka v serijski publikaciji je v angleškem jeziku, naslov članka je v slovenskem in angleškem jeziku, prvi je naveden naslov v slovenščini. Kateri naslov izberemo za stvarni naslov (podpolje 200a): naslov v jeziku besedila ali naslov, ki je naveden prvi?? Kadar je naslov sestavnega dela v več jezikih, za stvarni naslov izberemo naslov v jeziku sestavnega dela. Naslov v drugem jeziku navedemo kot vzporedni naslov v podpolju 200d. Primer: 101 0 _ $a eng - angleški 200 0 _ $a Modification of a polyethylene naphthalate polymer using an oxygen plasma treatment   $d Modifikacija polimera polietilen naftalat z obdelavo v kisikovi plazmi   $f Alenka Vesel … [et al.] 300 _ _ $a Besedilo v angl.     Op.: Najprej je naveden naslov v slovenščini, pod njim je naveden naslov v angleščini. Enako ravnamo pri monografskih publikacijah. Kadar je na naslovni strani naslov v dveh jezikih, za stvarni naslov izberemo naslov v jeziku publikacije, naslov v drugem jeziku obravnavamo kot vzporedni naslov. Kadar je besedilo v dveh jezikih, za stvarni naslov izberemo naslov, ki je v publikaciji naveden prvi.   Ali prepišemo piko v naslovu (dodatku k naslovu, vzporednem naslovu)? Kako pa ravnamo, če je naslov sestavljen iz dveh stavkov (vmes je pika)? Pik v naslovu ne prepišemo (prepišemo pa vprašaj in klicaj). Kadar je pika na koncu naslova (dodatka k naslovu, vzporednega naslova), jo izpustimo. Kadar je pika na sredi naslova (dva stavka), jo smiselno nadomestimo z drugim ločilom (običajno z vejico) oziroma drugi del naslova navedemo kot dodatek k naslovu. Primer: 200 0 _ $a Sveta mati Ana   $e molitvenik za žene in matere, zlasti Marijanskih kongregacij   $f F. S. Šegula     Op.: Na naslovni strani je na koncu naslova in dodatka k naslovu navedena pika.   Kako na

CONOR

NUK, 19. februar ― Besedilo članka v serijski publikaciji je v angleškem jeziku, naslov članka je v slovenskem in angleškem jeziku, prvi je naveden naslov v slovenščini. Kateri naslov izberemo za stvarni naslov (podpolje 200a): naslov v jeziku besedila ali naslov, ki je naveden prvi?? Kadar je naslov sestavnega dela v več jezikih, za stvarni naslov izberemo naslov v jeziku sestavnega dela. Naslov v drugem jeziku navedemo kot vzporedni naslov v podpolju 200d. Primer: 101 0 _ $a eng - angleški 200 0 _ $a Modification of a polyethylene naphthalate polymer using an oxygen plasma treatment   $d Modifikacija polimera polietilen naftalat z obdelavo v kisikovi plazmi   $f Alenka Vesel … [et al.] 300 _ _ $a Besedilo v angl.     Op.: Najprej je naveden naslov v slovenščini, pod njim je naveden naslov v angleščini. Enako ravnamo pri monografskih publikacijah. Kadar je na naslovni strani naslov v dveh jezikih, za stvarni naslov izberemo naslov v jeziku publikacije, naslov v drugem jeziku obravnavamo kot vzporedni naslov. Kadar je besedilo v dveh jezikih, za stvarni naslov izberemo naslov, ki je v publikaciji naveden prvi.   Ali prepišemo piko v naslovu (dodatku k naslovu, vzporednem naslovu)? Kako pa ravnamo, če je naslov sestavljen iz dveh stavkov (vmes je pika)? Pik v naslovu ne prepišemo (prepišemo pa vprašaj in klicaj). Kadar je pika na koncu naslova (dodatka k naslovu, vzporednega naslova), jo izpustimo. Kadar je pika na sredi naslova (dva stavka), jo smiselno nadomestimo z drugim ločilom (običajno z vejico) oziroma drugi del naslova navedemo kot dodatek k naslovu. Primer: 200 0 _ $a Sveta mati Ana   $e molitvenik za žene in matere, zlasti Marijanskih kongregacij   $f F. S. Šegula     Op.: Na naslovni strani je na koncu naslova in dodatka k naslovu navedena pika.   Kako na

Kodirani podatki – blok 1XX

NUK, 19. februar ― Besedilo članka v serijski publikaciji je v angleškem jeziku, naslov članka je v slovenskem in angleškem jeziku, prvi je naveden naslov v slovenščini. Kateri naslov izberemo za stvarni naslov (podpolje 200a): naslov v jeziku besedila ali naslov, ki je naveden prvi?? Kadar je naslov sestavnega dela v več jezikih, za stvarni naslov izberemo naslov v jeziku sestavnega dela. Naslov v drugem jeziku navedemo kot vzporedni naslov v podpolju 200d. Primer: 101 0 _ $a eng - angleški 200 0 _ $a Modification of a polyethylene naphthalate polymer using an oxygen plasma treatment   $d Modifikacija polimera polietilen naftalat z obdelavo v kisikovi plazmi   $f Alenka Vesel … [et al.] 300 _ _ $a Besedilo v angl.     Op.: Najprej je naveden naslov v slovenščini, pod njim je naveden naslov v angleščini. Enako ravnamo pri monografskih publikacijah. Kadar je na naslovni strani naslov v dveh jezikih, za stvarni naslov izberemo naslov v jeziku publikacije, naslov v drugem jeziku obravnavamo kot vzporedni naslov. Kadar je besedilo v dveh jezikih, za stvarni naslov izberemo naslov, ki je v publikaciji naveden prvi.   Ali prepišemo piko v naslovu (dodatku k naslovu, vzporednem naslovu)? Kako pa ravnamo, če je naslov sestavljen iz dveh stavkov (vmes je pika)? Pik v naslovu ne prepišemo (prepišemo pa vprašaj in klicaj). Kadar je pika na koncu naslova (dodatka k naslovu, vzporednega naslova), jo izpustimo. Kadar je pika na sredi naslova (dva stavka), jo smiselno nadomestimo z drugim ločilom (običajno z vejico) oziroma drugi del naslova navedemo kot dodatek k naslovu. Primer: 200 0 _ $a Sveta mati Ana   $e molitvenik za žene in matere, zlasti Marijanskih kongregacij   $f F. S. Šegula     Op.: Na naslovni strani je na koncu naslova in dodatka k naslovu navedena pika.   Kako na

Avtorstvo – blok 7XX, blok 9XX

NUK, 19. februar ― Besedilo članka v serijski publikaciji je v angleškem jeziku, naslov članka je v slovenskem in angleškem jeziku, prvi je naveden naslov v slovenščini. Kateri naslov izberemo za stvarni naslov (podpolje 200a): naslov v jeziku besedila ali naslov, ki je naveden prvi?? Kadar je naslov sestavnega dela v več jezikih, za stvarni naslov izberemo naslov v jeziku sestavnega dela. Naslov v drugem jeziku navedemo kot vzporedni naslov v podpolju 200d. Primer: 101 0 _ $a eng - angleški 200 0 _ $a Modification of a polyethylene naphthalate polymer using an oxygen plasma treatment   $d Modifikacija polimera polietilen naftalat z obdelavo v kisikovi plazmi   $f Alenka Vesel … [et al.] 300 _ _ $a Besedilo v angl.     Op.: Najprej je naveden naslov v slovenščini, pod njim je naveden naslov v angleščini. Enako ravnamo pri monografskih publikacijah. Kadar je na naslovni strani naslov v dveh jezikih, za stvarni naslov izberemo naslov v jeziku publikacije, naslov v drugem jeziku obravnavamo kot vzporedni naslov. Kadar je besedilo v dveh jezikih, za stvarni naslov izberemo naslov, ki je v publikaciji naveden prvi.   Ali prepišemo piko v naslovu (dodatku k naslovu, vzporednem naslovu)? Kako pa ravnamo, če je naslov sestavljen iz dveh stavkov (vmes je pika)? Pik v naslovu ne prepišemo (prepišemo pa vprašaj in klicaj). Kadar je pika na koncu naslova (dodatka k naslovu, vzporednega naslova), jo izpustimo. Kadar je pika na sredi naslova (dva stavka), jo smiselno nadomestimo z drugim ločilom (običajno z vejico) oziroma drugi del naslova navedemo kot dodatek k naslovu. Primer: 200 0 _ $a Sveta mati Ana   $e molitvenik za žene in matere, zlasti Marijanskih kongregacij   $f F. S. Šegula     Op.: Na naslovni strani je na koncu naslova in dodatka k naslovu navedena pika.   Kako na

Publikacije v več zvezkih

NUK, 19. februar ― Besedilo članka v serijski publikaciji je v angleškem jeziku, naslov članka je v slovenskem in angleškem jeziku, prvi je naveden naslov v slovenščini. Kateri naslov izberemo za stvarni naslov (podpolje 200a): naslov v jeziku besedila ali naslov, ki je naveden prvi?? Kadar je naslov sestavnega dela v več jezikih, za stvarni naslov izberemo naslov v jeziku sestavnega dela. Naslov v drugem jeziku navedemo kot vzporedni naslov v podpolju 200d. Primer: 101 0 _ $a eng - angleški 200 0 _ $a Modification of a polyethylene naphthalate polymer using an oxygen plasma treatment   $d Modifikacija polimera polietilen naftalat z obdelavo v kisikovi plazmi   $f Alenka Vesel … [et al.] 300 _ _ $a Besedilo v angl.     Op.: Najprej je naveden naslov v slovenščini, pod njim je naveden naslov v angleščini. Enako ravnamo pri monografskih publikacijah. Kadar je na naslovni strani naslov v dveh jezikih, za stvarni naslov izberemo naslov v jeziku publikacije, naslov v drugem jeziku obravnavamo kot vzporedni naslov. Kadar je besedilo v dveh jezikih, za stvarni naslov izberemo naslov, ki je v publikaciji naveden prvi.   Ali prepišemo piko v naslovu (dodatku k naslovu, vzporednem naslovu)? Kako pa ravnamo, če je naslov sestavljen iz dveh stavkov (vmes je pika)? Pik v naslovu ne prepišemo (prepišemo pa vprašaj in klicaj). Kadar je pika na koncu naslova (dodatka k naslovu, vzporednega naslova), jo izpustimo. Kadar je pika na sredi naslova (dva stavka), jo smiselno nadomestimo z drugim ločilom (običajno z vejico) oziroma drugi del naslova navedemo kot dodatek k naslovu. Primer: 200 0 _ $a Sveta mati Ana   $e molitvenik za žene in matere, zlasti Marijanskih kongregacij   $f F. S. Šegula     Op.: Na naslovni strani je na koncu naslova in dodatka k naslovu navedena pika.   Kako na

Standardne številke (območje 8) – blok 0XX

NUK, 19. februar ― V katerih primerih navajamo pojasnilo pri ISBN (podpolje 010b)? Navajamo pojasnilo v slovenskem jeziku ali v jeziku publikacije? Pojasnilo vnesemo v primerih, ko ima publikacija več številk ISBN (za vsako številko ISBN ponovimo polje 010) ali pa jo je izdalo več založnikov. Pojasnilo je načeloma v jeziku katalogizacijske ustanove, za različne vrste vezav pa lahko prepišemo tudi standardne izraze oziroma okrajšave s publikacije. Če ima publikacija eno številko ISBN in če je založnik le eden, je pojasnilo odveč. Prav tako ne navajamo pojasnila pri 10-mestni in 13-mestni številki ISBN (pojasnili ISBN-10 in ISBN-13 smo uporabljali le krajši čas ob uvedbi trinajstmestne številke). Več številk ISBN imamo v naslednjih primerih: publikacijo je izdalo več založnikov, pri vsaki številki ISBN kot pojasnilo vnesemo ime založnika (primera 1 in 2), publikacija je izšla v različnih vezavah (primera 3 in 4), publikacija je izšla oziroma izhaja v več zvezkih, svoj ISBN ima lahko tako celotna publikacija (komplet) kot tudi posamezni zvezki (primer 5); uporabljamo dogovorjeno okrajšavo zv., ki je ne opremimo z znaki za izključitev razvrščanja (NSB/NSE). Primer 1: 010 _ _ $a 86-11-16087-8   $b Mladinska knjiga 200 0 _ $a Vodnik po slovenskih muzejih 210 _ _ $a Ljubljana   $c Skupnost muzejev Slovenije   $c Mladinska knjiga Primer 2: 010 _ _ $a 961-6006-99-1   $b Jutro 010 _ _ $a 961-6079-81-6   $b Branko 200 0 _ $a Zvezdni miti in legende 210 _ _ $a Ljubljana   $c Jutro   $a [Nova Gorica]   $c Branko Primer 3: 010 _ _ $a 961-91479-5-2   $b broš. 010 _ _ $a 961-91479-8-7   $b trda vezava 200 0 _ $a Trilijon bilijonov ali Sreča enega otroka Primer 4:

Opombe (območje 7) – blok 3XX

NUK, 19. februar ― Publikacija nima notranje naslovne strani, vsi podatki so navedeni na listu, ki nadomešča ovoj (avtor, naslov, izdaja, založnik). Vse strani, vključno z listom, ki nadomešča ovoj, so vključene v štetje. Ali v takem primeru v polju 300 navedemo opombo Ov. nasl.? Kadar je stran, ki nadomešča ovoj, vključena v štetje (stran običajno ni oštevilčena), opombe o viru podatkov v polju 300 ne navajamo (publikacija pogosto nima posebnih platnic, prvi list, ki nadomešča ovoj, je pogosto enak ostalim listom). Primer: 200 1 _ $a Dijaška adoracija   $f priredil Ivan Vrečar 215 _ _ $a 16 str.   $d 13 cm     Op.: Publikacija ima vse podatke na naslovni strani, ki je hkrati ovoj (publikacija nima posebnih platnic, prve tri strani niso oštevilčene, so pa vključene v štetje). Kdaj navajamo opombo o jeziku enote? Kako navedemo opombo o jeziku, če publikacija vsebuje izvirno besedilo in prevod(e)? Navajamo opombo o jeziku tudi pri dvojezičnih oziroma večjezičnih slovarjih Kadar se številčenje začetnega dela publikacije nadaljuje na koncu publikacije, navedemo najprej glavno številčenje, nato pa strani, označene z rimskimi številkami (zadnjo oštevilčeno stran): Opombo o jeziku navedemo, če je besedilo v več jezikih (isto besedilo ali različno besedilo) ali če se jezik besedila razlikuje od jezika stvarnega naslova. Opombo o jeziku je koristno navesti tudi v primeru, ko je besedilo samo v enem jeziku, stvarni naslov pa je v dveh ali več jezikih. V zapisih za dvo- ali večjezične slovarje opombe o jeziku ne navajamo (jezik besedila je razviden iz stvarnega naslova). Primer 1: 101 0 _ $a slv – slovenski   $a eng – angleški 200 1 _ $a Bolečina v rehabilitacijski medicini   $e zbornik predavanj 300 _ _ $a Prispevki v slov. ali angl.     Op.: Prispevki so v izvirnih jezikih, vrednost i

Fizični opis (območje 5) – polje 215

NUK, 19. februar ― Kaj storimo v primeru, če je na časniku izpadel podatek o številki, lahko pa se jo ugotovi na podlagi prejšnje številke (opisujemo sestavni del v časniku)? Ali jo vseeno vpišemo v oglatem oklepaju ali vpišemo le podatke, ki jih imamo na publikaciji (v tem primeru le kronologijo)? Če smo na podlagi predhodne in naslednje številke res prepričani, za katero številko gre, lahko manjkajoči podatek napišemo v oglatem oklepaju. Teoretično je namreč mogoče tudi, da so prenehali z označevanjem posameznih številk in je na publikaciji le še t.i. podatek o kronologiji (npr. datum). Če ugotovimo, da so prenehali z označevanjem posameznih številk, navedemo le podatke, ki so na publikaciji. Je potrebno navesti neštete strani na začetku ali na koncu publikacije (npr. v publikaciji, ki ima 244 strani, prvih 7 strani ni štetih)? Neštetih strani praviloma ne navajamo (navedemo jih le v primeru, kadar se na neštetih straneh nahajajo spremna besedila ali bibliografije, ki jih v opombah navajamo z obsegom – neštete strani v teh primerih navedemo z rimskimi številkami in v oglatem oklepaju, npr. [VII], 244 str.). Kako navedemo začetne strani, označene z rimskimi številkami, v publikaciji v več zvezkih (glavno štetje se nadaljuje)? Začetne strani, označene z rimskimi številkami, seštejemo in navedemo v oglatem oklepaju. Primer: 215 _ _ $a 3 zv. ([XXIV], 638 str.) V publikaciji je prvih 10 strani označenih z rimskimi številkami (I-X), sledi glavno štetje (1-213), zadnje strani so označene z rimskimi številkami (XI-XXIII). Kako navedemo strani, označene z rimskimi številkami? Kadar se številčenje začetnega dela publikacije nadaljuje na koncu publikacije, navedemo najprej glavno številčenje, nato pa strani, označene z rimskimi številkami (zadnjo oštevilčeno stran): Primer: 215 _ _ $a 213, XXIII str. Kako in v katerem podpolju n
še novic