Mestna knjižnica Ljubljana, 20. april 2018 ― Roman Kirn, politolog in diplomat (1952), je začel svojo poklicno pot na zunanjem ministrstvu nekdanje Jugoslavije v Beogradu in na veleposlaništvu v Burmi, končal pa jo je kot slovenski veleposlanik v ZDA in na Nizozemskem. Življenje diplomata, ki vključuje tako delo na domačem zunanjem ministrstvu kot v tujini, je razgibano in raznoliko – še toliko bolj, če se obenem odvijajo prelomni zgodovinski dogodki. V času slovenskih prizadevanj za osamosvojitev je Roman Kirn sodeloval pri nastajanju samostojnega zunanjega ministrstva, pri pridobivanju mednarodnega priznanja Slovenije in pri oblikovanju njene zunanje politike. Bil je namestnik veleposlanika v Pragi in pozneje veleposlanik v najpomembnejših mednarodnih organizacijah, v OVSE na Dunaju in OZN v New Yorku. Vodil je tudi projekt ustanovitve ITF (Mednarodne ustanove – Fundacije za razminiranje in pomoč žrtvam min). Slovenijo je kot diplomat spremljal od njenih začetkov, v času velike negotovosti, a tudi odločenosti; spremljal jo je na vrhuncu njenega zunanjepolitičnega ugleda, ko je leta 2008 predsedovala EU, vse do zadnje pomembnejše odločitve, razsodbe arbitražnega sodišča o slovensko-hrvaški meji. V spominih opisuje svojo diplomatsko kariero ter kritično presoja dobre in slabe plati slovenske diplomacije v preteklosti, ocenjuje trenutno stanje v zunanji politiki in razmišlja o prihodnosti slovenske diplomacije. Knjiga nam razkriva življenje posvečeno diplomaciji, življenje v službi diplomacije, ta pa je po osnovnem namenu v službi države. Spomini, zbrani v knjigi, tako niso le spomini posameznika, temveč hkrati tudi spomini na pot, ki jo je v tem času prehodila država.

Mestna knjižnica Ljubljana, 20. april 2018 ― Pogovor in srečanje z izjemnim piscem, režiserjem in mislecem Vinkom Möderndorferjem, predsednikom Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki je s svojim nadromanom Druga preteklost v širšem izboru tudi za letošnjo nagrado kresnik. Govorili bomo  o ustvarjanju te sage na več kot 800 straneh in »o dobri literaturi, ki je najboljša učiteljica empatije.« Govorili bomo tudi o tem, zakaj kulturo pehamo na obrobje do trenutka, ko se je zaradi uspehov doma in v svetu z njo mogoče (po)hvaliti? Kako več kulture v politiko in manj politike v kulturo? Kako živeti in preživeti s kulturo? Druga preteklost (Goga, 2017) je monumentalna prozna freska izmišljene Doline, slovenske vasi v začetku dvajsetega stoletja. Tu živijo Slovenci, Nemci, vsak ima svoje delo. Ob približevanju druge svetovne vojne si večina še vedno želi zariniti glavo globoko v pesek in le delati, živeti … dokler se ne zgodijo prve partizanske akcije, nato streljanja talcev. Naenkrat povsod okoli Doline gori vojna, v njej se kujejo načrti za maščevanje, ki ji bo sledilo. Z gostom se bo pogovarjala Carmen L. Oven.

Mestna knjižnica Ljubljana, 20. april 2018 ― Dr. Stanislava Chrobáková Repar se bo pogovarjala s slovaškim pesnikom, esejistom, pisateljem za otroke in slikarjem Danielom Pastirčákom, avtorico »glokalne« haiku-poezije Alenko Zorman, slovaškim umetniškim fotografom in dolgoletnim ekoaktivistom, založnikom in knjižnim oblikovalcem Stanom Jendekom. Sledila bo predstavitev bibliofilske izdaje foto-haiku kot sadeža sodelovanja med A. Zorman in S. Jendekom ter predstavitev zloženke, hkrati umetniškega plakata, ki je nastal v sodelovanju med D. Pastirčákom in pesnico, publicistko in filozofinjo dr. Marijo Švajncer. V sodelovanju s slovaškima društvoma SKS in Fraktál.

Mestna knjižnica Ljubljana, 20. april 2018 ― Naši predniki so svoje znanje vgradili v pravljice ter njihovo sporočilno vrednost na ta način prenašali ljudem. Posebnost pravljic je bila v tem, da je vsak poslušalec ne glede na starost slišal to, kar je bil pripravljen slišati. Z drugimi besedami, slišal in razumel je to, kar so mu omogočale njegove izkušnje in znanje, ki jih je imel. Ta učinek je bil mogoč, ker je imela pri Slovanih katerakoli informacija pet, sedem, devet ali celo več nivojev razumevanja. Na predavanju bomo pogledali, kaj je možno dobiti iz naših starih pravljic na osnovi znanja jezika in analize tradicije teh časov in našli več kot pet nivojev razumevanja pravljice Repka.