Novice

knjižnice

Koncert – Igor Bezget

Mestna knjižnica Ljubljana, 14. november 2018 ― »Menim, da je vsaka glasba resna, če se jo jemlje resno. V resnici gre pri delitvi na resne in neresne žanre le za vprašanje, kako določene stvari dojemamo.« pravi kitarist Igor Bezget. Igor Bezget je ena ključnih osebnosti slovenske jazzovske glasbe, saj je večina danes v tujini priznanih slovenskih glasbenikov svoje prve jazzovske izkušnje nabirala ravno z njim.

Tujci v Sloveniji

Mestna knjižnica Ljubljana, 14. november 2018 ― Problematika beguncev, azilantov, statusa mednarodne zaščite, priseljencev in njihove integracije v slovensko družbo je še vedno pereča. Na pogovorni večer smo zato povabili predstavnike Slovenske filantropije – združenja za promocijo prostovoljstva, ki deluje na področju migracij, Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij – PIC, ki pravno pomaga posameznikom in ranljivim skupinam pri varstvu njihovih temeljnih pravic, ter Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur Odnos, ki med drugim zagotavlja celostno pomoč osebam z mednarodno zaščito pri vključevanju v družbo. Sodelovali bodo: mag. Franci Zlatar, Slovenska filantropija; Katarina Bervar Sternad, Pravno-informacijski center-PIC; Irena Zajc, društvo Odnos. Pogovor bo vodila Katja Mrak, zaposlena kot strokovna sodelavka na projektu ESIRAS Slovenija Rdečega križa Slovenije. 

14. november 1615 – škof Tomaž Hren je posvetil kapucinsko cerkev v Celju

Kamra.si, 14. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. november 1615 – škof Tomaž Hren je posvetil kapucinsko cerkev v Celju Po zmagi nad protestantizmom na prehodu v 17. stoletje je katolicizem začel z notranjo obnovo. Najprej so katoliški škofje v deželo poklicali jezuite, ki so v naslednjih dveh stoletjih igrali pomembno vlogo pri izobraževalni dejavnosti. Jezuitom pa so kmalu sledili še kapucini, ki so skrbeli predvsem za obnovo dušno pastirske dejavnosti, ki so jo tako močno upoštevali protestanti in ki jo je že tridentinski koncil iz srede 16. stoletja označil kot temelj katoliške prenove. Zgodovinski viri govorijo, da segajo začetki kapucinskega reda na Slovenskem še v čas, ko so jih škofje povabili, "da bi se krivoverci po njihovih pridigah povrnili k resnici prave katoliške vere", vendar so se kapucini pri nas samo še bežno srečali z ostanki protestantizma.  

14. novembra 1907 se je rodila Astrid Anna Emilia Lindgren, švedska mladinska pisateljica

Kamra.si, 14. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. novembra 1907 se je rodila Astrid Anna Emilia Lindgren, švedska mladinska pisateljica. Umrla je 28. januarja 2002. Njene knjige prevedene v več kot petdeset jezikov in njeno razposajeno Piko Nogavičko poznajo otroci na vseh celinah. Tudi njene kasneje napisane povesti so zelo priljubljene, na primer knjiga o Bratih Levjesrčnih, ki je bolj podobna pravljici v klasičnem smislu s fantastičnimi, grozljivimi in romantičnimi prvinami in s poudarkom na boju med dobrim in zlom. Nekaj teh prvin je tudi v Ronji, razbojniški hči, čeprav so človeški liki v njej bolj sodobno psihološko niansirani. Njene knjige so prevedene v več kot 70 jezikov v več kot 100 državah.

14. novembra 1981 je v Ljubljani umrl Anton Podbevšek, slovenski pesnik in esejist

Kamra.si, 14. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. novembra 1981 je v Ljubljani umrl Anton Podbevšek, slovenski pesnik in esejist. Rodil se je 13. junija 1898 na Grmu pri Novem mestu. Anton Podbevšek velja za prvega slovenskega avantgardnega književnika, vzornika Srečka Kosovela in kasneje slovenskih modernistov. Po maturi na novomeški gimnaziji leta 1917 je odšel na italijansko fronto, po vojni pa je nadaljeval šolanje na Filozofski fakulteti v Zagrebu in v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko. 

14. novembra 1898 se je rodil Franc Sušnik, slovenski literat, knjižničar, pedagog, zgodovinar in publicist

Kamra.si, 14. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. novembra 1898 se je rodil Franc Sušnik, slovenski literat, knjižničar, pedagog, zgodovinar in publicist. Umrl je 21. februarja 1980 v Slovenj Gradcu. Bil je ugleden profesor, literat, zgodovinar, publicist, odličen govornik in knjižničar. Rodil se je v delavsko družino in kot prvorojencu so mu sledile še štiri sestre. Prvih šest razredov ljudske šole je obiskoval na Prevaljah od 1904-1910. Nato se je vpisal na gimnazijo v Celovcu, vmes pa je bil vpoklican v vojsko, tako da je maturitetno spričevalo dobil 28. junija 1918. Leta 1919 je bil med Maistrovimi borci za severno mejo in osvoboditelji Maribora. V Ljubljani in Zagrebu je študiral germanistiko in jugoslovansko književnost ter študij zaključil z disertacijo leta 1924.

14. novembra 1980 je v Ljubljani umrl Maksim Gaspari, slovenski slikar

Kamra.si, 14. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. novembra 1980 je v Ljubljani umrl Maksim Gaspari, slovenski slikar. Rodil se je 26. januarja 1883 v Selščeku nad Cerknico.  Gaspari je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju pri profesorju Rudolfu Bacherju. Za svoje delo je leta 1953 prejel Prešernovo nagrado. Ilustriral je knjigo Slovenske narodne pravljice. Od leta 1972 je bil stalni član SAZU. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Maksim_Gaspari Maksim Gaspari je od vseh naših likovnih umetnikov že za življenja najbolj prodrl v najširšo, zlasti narodno pripadno kulturno zavest. Poznavalci ga v nasprotju s sočasnimi impresionisti sicer niso šteli v slikarsko ustvarjalno elito, vendar je v svojo umetnost vsrkal toliko našega ljudskega izročila in se tako približal bogastvu slovenske kmečke starožitnosti, da so se z njegovo predstavo o slovenski umetnosti najširši sloji Slovencev že kar množično identificirali in v njegovem delu razpoznavali sodobno ponarodelo umetnost. Z ilustracijami in razglednicami je prvi vzbudil zanimanje za likovno umetnost tudi pri številnih poznejših likovnih ustvarjalcih. Njegov zgodovinski pomen pa se je še potrdil, ko se je povečalo raziskovalno zanimanje za knjižno ilustracijo in grafično oblikovanje, saj se je Gaspari prav na teh področjih izkazal kot eden izmed njunih najvidnejših pionirjev, in zato je bil kot »ljudski umetnik« v svojih že zelo poznih letih, ko je obveljal za nepogrešljivo nacionalno legendo, sprejet tudi med elitno ustvarjalno družbo v SAZU.

Ovčka, ki je prišla na večerjo – Gledališče Smejček

Mestna knjižnica Ljubljana, 14. november 2018 ― Mala ovčka je več kot prepričana, da bo našla dom, pa čeprav še ne ve kako. Nekje v gozdu živi lačen volk, ki je vsak večer prisiljen jesti zelenjavno juho in še kako bi se mu prilegla jagnječja obara! In glej, čudo, na njegova vrata potrka ovčka!   Vendar ta ovčka ni navadna ovčka: z ljubeznijo volku pokaže, da ne želi biti njegova večerja, pač pa njegova prijateljica. Vabljeni otroci od 4. leta dalje.

Francova leteča knjigarna: Jen Campbell

Mestna knjižnica Ljubljana, 14. november 2018 ― Zmaj Franc je ljubitelj knjig. Vsakemu, ki bi ga bil le pripravljen poslušati, bi jih z veseljem bral na glas. A kaj, ko ljudje iz strahu bežijo pred njim. K sreči je v deklici Luni našel sorodno dušo. Dogovorita se, da bosta odprla knjigarno, ki bo nekaj posebnega. Prevod iz angleščine.Pripoveduje Tone Obadič.

Bibavica – Mirana Likar

Mestna knjižnica Ljubljana, 14. november 2018 ― V pogovoru z avtorico bomo predstavili kratki roman, mojstrsko speljano pripoved, ki povezuje Istro in Ljubljano, burne epizode prevratov 20. stoletja, umetnost in vojno, kiparje v službi revolucije in kiparje v službi duše, angele in bojevnike, žive in umrle. Protagonistka je kiparka aristokratskega rodu in plemenitega srca Marija Rotta, ki verjame, da ko nehamo izgovarjati imena mrtvih, ti res umrejo. O praznem ne morem govoriti. Če bom govorila, me bo odneslo predaleč. Ne smeš se navezati. Na nič. Tega ne razume, kdor ni videl v svojih sobah luči, ki svetijo tujcem. H katerim ne moreš, pa tudi nočeš z besedami: to je bila nekoč naša hiša. Pogovor bo vodil Janez Sedej
še novic