Kamra.si, 28. maj 2018 ― Vabimo vas na drugi domoznanski večer iz cikla Ljubljana v gibljivih slikah, ki bo na sporedu v torek, 29. 5. 2018, ob 19. uri v kletni dvorani Slovanske knjižnice na Einspielerjevi 1 za Bežigradom.  Drugi, majski domoznanski večer bo posvečen ljubljanski promenadi, glasbi in plesu. Promenada, nekdaj glavno sprehajališče Ljubljančanov, je povezovala park Tivoli z mestnim jedrom. Predstavljala je obliko navezovanja stikov, priložnost za spoznavanje in razkazovanje novitet ter shajališče ljudi različnih socialnih in kulturnih okolij. Tudi glasba in ples sta imela pomembno vlogo v oblikovanju družabnega življenja in bila vedno zelo priljubljena zabava ljubljanskih meščanov. Najprej si bomo ogledali izbrane odlomke diplomskega dokumentarnega filma o ljubljanski promenadi, ki nosi naslov Od Kneippa do kofeta s smetanco in nazaj (režiser: Amir Muratović; direktor fotografije: Bojan Kastelic, 1992). Po projekciji bo sledil pogovor z glasbenikom ter televizijskim režiserjem in urednikom Dušanom Hrenom. Dušan Hren je študiral glasbo, po drugi svetovni vojni je vodil svoj ter Akademski plesni orkester, potem pa se je zaposlil na Radiu Ljubljana in kmalu zatem na Televiziji ter postal eden njenih pionirjev in dolga desetletja njen nepogrešljiv režiser in urednik. Pogovor bo povezoval Jurij Primožič.

Kamra.si, 28. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. maja 1641 je bil v Ljubljani krščen Janez Vajkard Valvasor, kartograf, geograf, zgodovinar, pisatelj, polihistor, založnik in zbiratelj, ki je leta 1689 v Nürnbergu izdal svoje najslavnejše delo – Slavo vojvodine Kranjske. Umrl je pred 16. novembrom 1693 v Krškem. Janez Vajkard Valvasor se je rodil na Starem trgu v Ljubljani. Njegova starša sta bila Ana Marija Ravbar in deželni odbornik Jernej Valvasor, potomec stare plemiške družine iz Bergama. Valvasorjev oče je bil lastnik gospostev Gamberk in Medija na Izlakah, kjer je mladi Valvasor preživel svoje otroštvo skupaj s 16 brati in sestrami. Baronski naslov si je po mnenju zgodovinarja Borisa Golca Valvasor pripisal kar sam.

Kamra.si, 27. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. maja 1926 je v Tomaju umrl Srečko Kosovel, slovenski pesnik, kritik in publicist. Rodil se je 18. marca 1904 v Sežani.  Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Pliskovico na Dolenjem Krasu, vendar tam niso ostali dolgo. Leta 1908 so se naselili v Tomaju, kjer so živeli v šoli. V Tomaju je obiskoval osnovno šolo. Kosovel je prvič objavil svoj spis kot 11-leten otrok v otroškem listu Zvonček, v katerem opisuje Trst. V to mesto je kot otrok veliko hodil in je imelo v njegovem srcu poseben prostor. Pri Kosovelih je bilo zanimanje za umetnost splošno. Hodili so v Trst v gledališče in na koncerte ali k prijateljem in znancem, ki so bili podobnega duha, in ti so bili večkrat gostje pri njih v Tomaju. Po opravljeni osnovni šoli se je leta 1916 vpisal na realko v Ljubljani, na kateri je bil učni jezik nemški. Začel je sodelovati v srednješolskem literarnem krožku in v dijaških glasilih, izdajati je začel tudi tiskan dijaški list Lepa Vida in zbral v njem vrsto mladih, vendar ga je moral zaradi neplačanih dolgov ustaviti. Leta 1920 je tam srečal Ludvika Mrzela. Istega leta se je odzval na fašistično politiko Italije, ki je požgala Narodni dom v Trstu. Ko je leta 1922 maturiral, se je odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Sodeloval je pri avantgardistični reviji Trije labodi, ki je začela izhajati leta 1921 v Novem mestu. Organiziral je literarno-dramatični krožek, predavanja in literarne večere v Ljubljani in pred delavci v Zagorju. Leta 1925 je s svojimi vrstniki prevzel urejevanje revije Mladina. Pripravljal je tudi zbirko Zlati čoln, ki pa ni izšla.

Kamra.si, 26. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. maja 1988 je v Celju umrla Thea Schreiber Gamelin. Rodila se je 25. marca 1906 (Brunshaupten/Kühlungsborn (Nemčija).  Rodila se je v družini protestantskega pastorja v Brunshauptnu, ki so ga nacisti l. 1938 preimenovali v Kühlungsborn. Po končani privatni šoli je kolebala med študijem germanistike, medicine in slikarstva, odločila se je za študij slikarstva. Študirala je na kraljevi umetniški akademiji v Stockholmu in bivala najprej pri daljni očetovi sorodnici, grofici Dagmar Sparre, nato pa jo je sprejela v svoj krog kiparka in slikarka, grofica Ellen Roosval. Med študijem je opravila študijsko potovanje po Italiji. Kot pravi v svoji knjigi Dvoje življenj - en cilj je l. 1931 po radiu slišala za knjigo Einsame Weltreise  Alme M. Karlin in se tako navdušila nad popotnico iz Celja, da je z njo navezala najprej pismene stike, potem pa jo je v letih 1931-1934 trikrat obiskala v Celju. Za stalno se je preselila  k Almi l. 1934 in kot jugoslovanska državljanka ostala v Celju vse do svoje smrti. Za časa Alminega življenja je Thea opravljala vlogo Almine tajnice, lektorice, korespondentke, ilustrirala je nekaj njenih knjig ter vodila gospodinjstvo.

Kamra.si, 26. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. maja 1887 se je v Križu pri Trstu rodil Albert Sirk (znan tudi po nadimku Jožinov Berto), slovenski slikar. Umrl je  13. septembra 1947 v Celju.  Sirk Albert, slikar, rojen v Sv. Križu pri Trstu kovaču in mehaniku Jožetu iz ribiške družine in Uršuli (r. Magajna), umrl v Celju. Obiskoval je osnovno šolo v Pulju, kamor se je preselil njegov oče, v Sv. Križu in Trstu; tu potem 1901–4 realko (3 razr., 1 sem. 4. razr.), a zaradi bolezni izstopil. L. 1906–7 se je učil na tržaški obrtni šoli (dekorativno risanje), potem bil risar v litografiji. 

Kamra.si, 25. maj 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. maja 1936 se je v Ljubljani rodila Marjana Deržaj, slovenska pevka zabavne glasbe. Umrla je 18. januarja 2005 v Ljubljani. Pevsko pot je začela v mladih letih po ljubljanskih klubih. Že pri desetih je zapela v opernem zboru pri predstavi Carmen. Pozneje je veliko nastopala tako na televiziji kot na radiu. Pela je na festivalih Slovenske popevke in v narodnozabavni skupini Dobri znanci.Prvič je na festivalu nastopila v Beogradu leta 1957. 1958 je na opatijskem festivalu zabavna glasbe zmagala s pesmijo Vozi me vlak v daljave (pela jo je v alternaciji z Beti Jurković), 1960 pa je pela na prvem festivalu jazza na Bledu. Leta 1964 je na Bledu zmagala s pesmijo Poletna noč, ki jo je uglasbil Mojmir Sepe, besedilo pa napisala Elza Budau, 1966. je na istem festivalu zmagala s pesmijo Ples oblakov, leta 1975 pa je prejela nagrado občinstva za pesem Mi smo taki, ki jo je prepevala skupaj z Bracem Korenom.