Kamra.si, 10. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. septembra 1898 je v Ženevi umrla Elizabeta Bavarska (poznana pod nadimkom Sissi; nemško Elisabeth Amalie Eugenie, Herzogin in Bayern), avstrijska cesarica in madžarska kraljica, soproga cesarja Franca Jožefa I. Rodila se je 24. decembra 1837 v Münchenu. Elizabeta Bavarska je bila rojena 24. decembra 1837 v Münchnu. Bila je četrti otrok Maksimilijana Bavarskega in princese Ludovike Bavarske. Sisi je bila zelo radoživa deklica, prav tako kot oče, Maksimilijan Bavarski. Varuške, kasneje tudi učitelji, so tekali stalno za njo in jo lovili. Ona pa se je s svojo otroško brezskrbnostjo skrivala v naravi, večkrat je tudi z očetom šla na lov ali pa se z njim učila jahanja. Vzgojitelji so menili, da je ta deklica zelo težka, starši pa so jo branili, saj je bila še otrok. Ta Sisina brezskrbnost pa je trajala še dolgo. V odraščajoči dobi je začela gledati za mladeniči, zaljubljala se je in svoje občutke zapisovala v dnevnik v obliki poezij. Najprej so bile te poezije nekoliko otročje in večinoma ljubezenske, nato pa vedno bolj resne in žalostne. Ko se je z mamo in starejšo sestro, princeso Heleno odpravila v Bad Ischl[5], kjer naj bi Helena spoznala svojega zaročenca, njunega bratranca, 23-letnega Franca Jožefa, se vse ni odvilo po načrtih. Franc Jožef se namreč ni zanimal za Heleno, temveč bolj za Elizabeto.

Kamra.si, 10. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. septembra 1958 je v Celju umrl Vinko Möderndorfer, šolnik, pisatelj, zbiralec narodnega gradiva in etnograf. Rodil se je 5. aprila 1894 v Doljah v Ziljski dolini.  Bil je zaveden Slovenec in pedagog, od nekdaj zaničevan in omalovaževan. Po drugi svetovni vojni niso hoteli stiskati nobenih del, če niso bila cenzurirana. Leta 1946 je postal direktor tiskovne in produktivne zadruge z omejenim jamstvom, ki je bila v lasti družbe Svetega Mohorja v Celju in tako je dobil priložnost, da je natisnil Koroške narodne pripovedke, takšne, ki so te, ki do danes v tej obliki in vsebini še niso bile natisnjene. V aprilu 1948 so ga aretirali in ga brez vsakršne obsodbe zaprli v zloglasnem zaporu za politične prestopnike na Golem otoku. Po tri in pol letnem političnem zaporu na Golem otoku si ni nikoli več opomogel, saj mu ni šlo v zavest, zakaj je moral preživeti tri leta in pol grozovitih tortur političnega Golega otoka, saj ni nikoli stopil pred kakšnega koli sodnika, ali sodišča, ki bi ga naj obsodilo. Po prihodu z Golega otoka je ves pretepen, izmučen in bolan preživel samo še šest let. Skoraj vsa njegova dela so šla v pozabo, ker jih oblasti niso dovolile ponatisniti, ker niso ustrezala tedanjim ideološkim normam. Več https://sl.wikipedia.org/wiki/Vinko_Möderndorfer_(1894) Priporočamo tudi: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi372887/