Kamra.si, 29. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. novembra 1780 je na Dunaju umrla Marija Terezija, vladarica habsburških dežel. Rodila se je 13. maja 1717 na Dunaju.  Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj. Marija Terezija je bila nadvojvodinja Avstrije (1740), kraljica Ogrske (1741) in Češke (1743) ter edina ženska vladarica habsburških dednih dežel, s cesarskim kronanjem svojega moža Franca I. Štefana pa je postala tudi cesarica Svetega rimskega cesarstva. S štirideset letnim vladanjem je pričela, ko je oktobra 1740 umrl njen oče Karel VI.. V zakonu s Francem I. Štefanom je imela šestnajst otrok, od tega je bilo 11 deklet, 10 od teh pa se je imenovalo Marija. Najmlajša med njimi je bila Marija Antonija, ki so jo obljubili v zakon Ludviku, nasledniku francoskega kralja, ki je pozneje postal kralj Ludvik XVI., Mariji Antoniji pa so Francozi tudi spremenili drugo ime v danes bolj znano Marijo Antoinetto. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Terezija Priporočamo tudi: https://zgodovinanadlani.si/300-let-od-rojstva-marije-terezije/

Kamra.si, 29. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. novembra 1881 je v Ljubljani umrl Janez vitez Bleiweis pl. Trsteniški, veterinar, publicist in politik. Rodil se je 19. novembra 1808 v Kranju. Po dokončanem študiju medicine in veterine na Dunaju (1832) je leta 1833 dosegel magisterij iz porodništva. Leta 1835 je postal živinozdravnik. Sprva je bil repetitor in asistent na živinozdravniškem inštitutu. Leta 1841 je postal profesor veterine in sodne medicine na ljubljanskem liceju. Leta 1842 je postal dosmrtni tajnik Kmetijske družbe za Kranjsko. Leta 1843 je postal urednik Kmetijskih in rokodelskih novic. Skupaj z Lovrom Tomanom in Henrikom Etbinom Costo je sestavljal tkim. »veliko trojico«, ki si je prizadevala za napredek slovenstva. V ta namen so ustanavljali društva – čitalnice. Prizadeval si je za ustanovitev podkovske in živinozdravniške šole. Šola je bila ustanovljena leta 1850, Bleiweis pa je postal njen dosmrtni predavatelj. Med leti 1856 in 1874 je bil deželni živinozdravnik. Opravljal je številne javne funkcije: ljubljanski občinski svetnik (1850-1861, 1862-1868), član zdravstvene komisije za Kranjsko (1851-1870), dopisni član Društva srbske slovesnosti (1851), deželni poslanec ljubljanskega kmečkega okraja (1861-1881), deželni odbornik (1861-1878), predsednik ljubljanske čitalnice (1863-1881), član JAZU (1866), predsednik političnega društva Slovenije (1868), predsednik Slovenske matice (1875-1881). Njegov priimek je bil iz zapisa Pleiweiss spremenjen v zapisa Bleiweis v času njegovega študija medicine in veterine na dunajski univerzi. Ne ve se pa točno kdaj. Tako je kranjska veja sorodnikov obdržala priimek Pleiweiss, ljubljanska pa Bleiweis.  Vir: http://www.gorenjci.si/osebe/bleiweis-janez-/5/ Priporočamo tudi: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi143644/

Kamra.si, 29. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...29. novembra 1829 se je v Celju rodil  Josef Neckermann, zdravnik in celjski župan. Umrl je 20. junija 1893 v Celju.  Rojen je bil v družini okrožnega ranocelnika in mestnega zdravnika Rudolfa Neckermanna. V domačem mestu je končal osnovno šolo in gimnazijo, nato pa študiral filozofijo in medicino na Dunaju.Leta 1856 je začel opravljati delo rudniškega zdravnika v Pečovniku, kmalu odšel v Vrbovec pri Mozirju in postal v Mozirju tudi občinski svetovalec. Očitno se je za javno življenje odločil že zelo zgodaj; tako se je zelo zavzemal, da bi Celje dobilo status avtonomne občine, kot zdravnik pa hkrati tudi za prenovo obstoječe bolnišnice. Leta 1868 je bil v Celju izbran za »posebnega špitalskega ordinarija«, po dograditvi nove bolnišnice pa ga je deželni odbor imenoval za sanitetnega svetnika.V letu 1870 je bil izvoljen za celjskega župana in to funkcijo opravljal celih 23 let – vse do smrti. V bolnišnici ga je zato v veliki meri nadomeščal dr. Gregor Jesenko. Od leta 1867 do svoje smrti je bil tudi poslanec štajerskega deželnega zbora, kjer je zastopal volivce mestne kurije.Mesto se je v času njegovega županovanja zelo hitro razvijalo. Na njegovo pobudo so ustanovili leta 1871 Olepševalno društvo, ki je pomembno zaznamovalo zunanjo podobo Celja in njegovo turistično ponudbo. V veliki meri je pripomogel, da je država v Celju ustanovila Cinkarno, ki je pomenila veliko prelomnico v celjskem gospodarskem razvoju. Prizadeval se je tudi za regulacijo Savinje, tako da so jo v letih 1876 in 1893 od Mozirja do Levca tudi izvedli. V mestu so bila zgrajena številna javna poslopja: gledališče (1885), mestna hranilnica (1887), s preselitvijo osnovne šole v Staro grofijo (1873) je rešil šolsko prostorsko vprašanje, leta 1878 pa so na Čret preselili tudi mestno pokopališče. Število prebivalstva v mestu se je s 4224 v letu 1869 povečalo na 6224 v letu 1890; demografska rast sama potrjuje ugodne razvojne trende.

Kamra.si, 28. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...28. novembra 1896 je na Dunaju umrl Ivan Navratil, slovenski jezikoslovec, narodopisec in urednik. Rodil se je  5. marca 1825 v Metliki.  Po očetu je bil češkega rodu, mati je bila Belokranjka iz Rosalnic. Obiskoval je metliško 2. razrednico, v kateri je gospodovala nemščina, 3 razrede osnovne šole in 6 razredov gimnazije je dokončal v Novem mestu, (1843), končal filozofski licej v Ljubljani (1845), nato nekaj časa študiral teologijo, nato je od 1846 služboval v Ljubljani pri cesarsko kraljevi dohodninski okrajni oblasti, od 1847 pri deželnem sodišču, postal marca 1851 nižji uradnik in prevajalec pri najvišjem sodišču na Dunaju, bil tolmač za slovenščino in srbohrvaščino ter tu napredoval do načelnika pomožnih uradov. V Ljubljani je ustanovil in urejal mladinski poučni in leposlovni tednik Vedež (1848-1850), na Dunaju je sodeloval s M. Cigaletom in F. Miklošičem pri prevajanju pravne terminologije, Miklošiču je pomagal tudi pri sestavljanju slovenskih beril za višje razrede gimnazije. Proučevanja o rabi slovenskih dovršnih in nedovršnih glagolov je objavil v knjigi Beitrag zum Studium des slavischen Zeitwortes aller Dialekte, insbesondere über den Gebrauch u. die Bedeutung der Zeitformen in Vergleichung mit der classishen und modernen Sprachen (1856).  

Kamra.si, 27. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. novembra 1974 je v Ljubljani umrl Karol Pahor, slovenski skladatelj, violinist in glasbeni pedagog. Rodil se je 6. julija 1896 v Svetem Ivanu.  Izhajal je iz Osterčeve kompozicijske šole. Po drugi svetovni vojni je svojo ustvarjalnost povezal s prvinami ljudske glasbe, še zlasti z melosi iz Bele krajine, Prekmurja in Istre. Pisal je orkestralne, komorne in klavirske skladbe, zlasti plodovit pa je bil na področju zborovske glasbe. Sprva je poučeval na gimnaziji v Banja Luki, 1926-30 je bil ravnatelj glasbene matice na Ptuju, nato v Mariboru. 1941-43 je honorarno poučeval na Glasbeni akademiji, kjer je bil 1945-66 redni profesor. Med NOB je organiziral in vodil invalidski pevski zbor, 1945 pa postal prvi predsednik Društva slovenskih skladateljev. Pisal je tudi filmsko glasbo in glasbene kritike. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Karol_Pahor Priporočamo tudi: - https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=60897

Kamra.si, 26. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. novembra 1864 se je v Kobaridu rodil Andrej Gabršček, slovenski publicist, založnik, urednik, politik in časnikar. Umrl je 23. junija 1938 v Ljubljani.    Andrej Gabršček se je rodil očetu Jožefu in materi Jožefi. Najprej se je šolal v Kobaridu, potem pa nadaljeval v Kopru na učiteljišču. Poklicno pot je začel kot učitelj v domačih krajih. Leta 1889 se je poročil z Rozino; istega leta  se je preselil v Gorico, kjer je na povabilo dr. Antona Gregorčiča začel urejevati list Soča. Z dvema prekinitvama ga je vodil do leta 1915. Bil je politično aktiven, ukvarjal se je z novinarstvom, prevajanjem, založništvom in ustanovil je Goriško tiskarno. Pred prvo svetovno vojno je bil nekaj mesecev interniran v Gorici in drugje, kasneje pa  konfiniran na Dunaju, kjer potem živel še do leta 1933 in med drugim deloval kot dopisnik in sodeloval pri reševanju begunskih vprašanj. Potem je živel v Ljubljani.

Kamra.si, 26. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. novembra 1929 se je v Begunjah na Gorenjskem rodil Slavko Avsenik, slovenski glasbenik in skladatelj. Umrl je 2. julija 2015 v Ljubljani.  Prvi začetki Avsenikove glasbe segajo v leto 1953, ko je Slavko Avsenik v Ljubljani ustanovil svoj trio, ki je v letu 1955 prerasel najprej v Gorenjski kvartet, kmalu nato pa v Kvintet bratov Avsenik. Tako sta z bratom Vilkom postavila temelje povsem novi, izvirni obliki narodne glasbe, ki je do tedaj še ni bilo.Pomembna prelomnica pri razvoju ansambla je bila, ko je urednik bavarskega radia, Fred Rauch, dobil posnetke ansambla od tedanjega urednika glasbene oddaje Slovenska ura Helmuta Hartmana. Skupaj sta poimenovala ansambel z vzdevkom Oberkrainer. Posnetki, predvajani v oddaji Po željah, so imeli velik uspeh, kateremu so sledila številna povabila tujih menedžerjev in podpis desetletne pogodbe za snemanje plošč s podjetjem Telefunken.

Kamra.si, 26. november 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. novembra 1800 se je na Slomu v Unišah pri Ponikvi blizu Grobelnega rodil  Anton Martin Slomšek, rojen kot Anton Slomšek, slovenski škof, pisatelj, pesnik, pedagog in blaženi. Umrl je 24. septembra 1862 v Mariboru.  Po osnovnem pouku na Ponikvi je obiskoval v Celju 3. razrede glavne šole 1814 in 1814/19 gimnazijo, filozofki zimski tečaj 1819/20 v Ljubljani, letni 1820 v Senju in 1820/21 v Celovcu, kjer je končal tudi bogoslovje (posvečen 8. septembra 1824). Služboval je kot kaplan od septembra 1825 do aprila 1827 na Bizeljskem (Sv. Lovrenc v Krajini) in do oktobra 1829 v Novi cerkvi, kot spiritual do oktobra 1838 v semenišču v Celovcu, kot nadžupnik in dekan do oktobra 1844 v Vuzenici ter kot kanonik in višji šol. nadzornik do aprila 1846 v Št. Andražu na Koroškem. Dne 25. aprila 1846 je prevzel kot opat celjsko mestno župnijo, a že 30. maja ga je salzburški nadškof, kardinal Frider knez Schwarzenberg imenoval za lavantinskega škofa in ga 5. julija v Salzburgu posvetil. Iz Št. Andraža se je Slomšek po razmejitvi škofij 1859 preselil na novi sedež lavantinske škofije v Maribor, kjer je bil 4. septembra ustoličen.