Kamra.si,
11. junij 2020
― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...
11. junija 1844 je v Možberku ob Vrbskem jezeru na Koroškem umrl Urban Jarnik, duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec. Rodil se je
11. maja 1784 na Potoku v Ziljski dolini na Koroškem. Urban Jarnik je bil rojen kot tretji sin kmeta, gostilničarja in tovornika Janeza Jarnika, po domače Nadižarja, na Potoku pri Štefanu na Zilji. Z enajstimi leti so mladega Jarnika vpisali na gimnazijo v Celovcu, ki jo je leta 1801 z izvrstnim uspehom zaključil. Od leta 1801 do leta 1803 je študiral filozofijo na liceju v Celovcu, po tem pa nadaljeval s študijem teologije v novoustanovljenem celovškem semenišču, ki ga je od leta 1801 vodil Jurij Japelj. V šolskem letu 1804/05 se je Jarnik vpisal na teološko fakulteto graškega vseučilišča, a se je po izrecni graji krškega ordinariata spet vrnil v domače bogoslovje. V Celovcu je potem do konca študija stanoval izven semenišča.
12. oktobra 1806 je bil z dispenzo (ker še ni dopolnil predpisanih 23 let) posvečen v duhovnika ter postavljen za kaplana v Čajničah (Tultschnig), kjer je ostal tri leta. Od leta 1809 do leta 1811 je bil kaplan v Podkrnosu, nato je od aprila 1811 do marca 1818 deloval kot mestni kaplan v stolni župniji sv. Petra in Pavla v Celovcu, le eno leto (1813/4) je bil vmes »pri Fari« (sv. Egidija). Leta 1813 je dobil tudi kuratni beneficij pri cerkvi sv. Boštjana v meščanskem špitalu (Bürgerspital).
27. marca 1818 je dobil mesto župnika v Šmihelu na Gosposvetskem polju, tik ob tedanji slovensko-nemški jezikovni meji, januarja 1827 pa je dobil z odlokom ilirskega gubernija v Ljubljani deželnoknežjo župnijo v Blatogradu (Možberk, nemško Moosburg) nad Vrbskim jezerom, kjer je
11. aprila 1844 tedaj že slepi pesnik in jezikoslovec umrl.