Novice

arhivi

10. februarja 1975 je v Ljubljani umrl Alojzij Mihelčič, slovenski skladatelj in politik

Kamra.si, 10. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. februarja 1975 je v Ljubljani umrl Alojzij Mihelčič, slovenski skladatelj in politik. Rodil se je 3. marca 1880 v Harijah.   Po končani ljudski šoli ga je veselje do glasbe vodilo v ljubljansko orglarsko šolo. Vrsto let je služboval kot orglar in učitelj, od leta 1903 tudi v Metliki, kjer je postal župan in poslanec belokranjskih občin v kranjskem deželnem zboru. V Celju se je naselil leta 1919 in na Bregu ustanovil uspešno veletrgovino z vinom, z uveljavitvijo v poslovnem svetu pa kasneje postal tudi ravnatelj celjske podružnice Vzajemne zavarovalnice. Novembra 1927 je na listi Slovenske ljudske stranke postal župan občine Celje - okolica, leta 1931 pa ga je diktatura odstavila. Po združitvi celjske mestne in okoliške občine leta 1935 ga je banska uprava imenovala za župana, februarja pa je županstvo odložil, ker je postal poslanec celjskega sreza v državnem parlamentu.

E-Literarna postaja z Avgustom Demšarjem na Prešernov dan

Kamra.si, 9. februar 2021 ― Ob slovenskem kulturnem prazniku je Mariborska knjižnica objavila pogovor z Avgustom Demšarjem, pisateljem kriminalk, ki s svojo plodovitostjo in doslednostjo pooseblja močan tok v preporodu kriminalnega žanra pri nas. Avtor desetih knjig, ki se večinoma dogajajo v mariborskem okolju, je prispeval k večji veljavi žanrske literature v slovenski književnosti, saj je že bil nominiran za kresnika. S scenaristom aktualne slovenske televizijske serije Primeri inšpektorja Vrenka se bo pogovarjal Nino Flisar iz Založbe Pivec, kjer je izšla večina njegovih knjig. Pogovor, ki ga je posnel Vid Hajnšek, si lahko ogledate na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=jzW8uk4G95w&t=1114s Prijetno literarno druženje!

Iz UKM za kulturni praznik: Pesnik med policami

Kamra.si, 9. februar 2021 ― Ker epidemiološke razmere letos, žal, ne dopuščajo dogodkov v živo, je tudi Univerzitetna knjižnica Maribor letošnji kulturni praznik obeležila virtualno.  Video Iz UKM za kulturni praznik: Pesnik med policami je poetični sprehod skozi knjižnico, knjige, poezijo in univerzalnost sveta, ki ga knjižnice že dolgo poskušajo ujeti in klasificirati v devet zaokroženih skupin znanja. Nastal je po scenariju in izboru Boruta Gombača, literarnega ustvarjalca in knjižničarja Univerzitetne knjižnice Maribor. Z glasom in s podobo v njem, ob avtorski glasbeni podlagi Marka Groblerja, nastopi pesnik in avtor scenarija sam. Pripoved sledi asociacijam, ki jih kot izhodišče sproža zaporedje Univerzalne decimalne klasifikacije. Realizacija videa je delo Studia Legen. Ogledate si ga lahko na povezavi:  https://www.youtube.com/watchv=tRe4W8iRgzc&feature=youtu.be Prijetno literarno druženje!

9. februarja 1931 se je v Škocjanu pri Novem mestu rodil Dare Ulaga, slovenski igralec

Kamra.si, 9. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. februarja 1931 se je v Škocjanu pri Novem mestu rodil Dare Ulaga, slovenski igralec. Umrl je  30. junija 1987  v Ljubljani.  Osnovno šolo je obiskoval v Trebnjem (1937–1941), nižjo gimnazijo v Novem mestu (1942–1946), 3-letni kmetijski tehnikum pa v Mariboru (1947–1950). Služboval je 1950–1953 kot kmetijski tehnik na gospodarstvu Predsedstva vlade LRS (Brdo pri Kranju), v letih 1954–1955 je študiral agronomomijo na Agronomski fakulteti v Ljubljani nato pa 1955 do 1959 igralstvo na Akademija za igralsko umetnost in leta 1971 diplomiral.

8. februarja 1895 se je na Dolnji Prekopi rodil Jože Cvelbar, pesnik in slikar.

Kamra.si, 8. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. februarja 1895 se je na Dolnji Prekopi rodil Jože Cvelbar, pesnik in slikar. Umrl je 11. julija 1916 (Asiago na Monte Cucca). Jože Cvelbar se je rodil 8. februarja 1895 na Dolnji Prekopi blizu Kostanjevice. V l. 1907/08–1914/15 je obiskoval novomeško gimnazijo. Po kratkem usposabljanju v oficirski šoli je v začetku l. 1916 odšel na fronto na Kras, nato na Tirolsko, kjer je bil 9. julija hudo ranjen, dva dni kasneje, 11. julija 1916, pa je na brigadni sanitetni postaji na Monte Cucca v Tirolskih Alpah umrl. Že kot dijak – četrtošolec je sodeloval s pesmijo in slikami pri dijaškem rokopisnem listu Izpod Gorjancev. V tem listu je pesmi objavljal pod psevdonimom Jože Gorjančev, ilustracije pa s kraticama svojega pravega imena. Objavljal je tudi pod psevdonimoma Dolenjčev Cene in Cvetko Gorjančev. Njegova prva pesem z naslovom Zimska je izšla v dijaškem listu Zora. Pesmi in črtice je objavljal v revijah: Zvonček, Vrtec, Angelček, Domači prijatelj, Dom in svet. Pisal je tudi dnevnik. Zapustil je veliko število risb in slik. Večje število njegovih pesmi in odlomkov iz dnevnika je bilo objavljenih v listih in revijah: Vrtec, Trije labodje, Naprej, Odmevi, Modra ptica, Mladika. L. 1938 je izšlo njegovo Izbrano delo, ki ga je uredil in zanj napisal spremno besedo France Koblar. V novomeški knjižnici, v Posebnih zbirkah Boga Komelja, hranimo del njegove osebne in literarne zapuščine. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/cvelbar-joze/Avtor gesla: Karel Bačer, Knjižnica Mirana Jarca Novo Mesto Priporočamo tudi: Cvelbarjeva umetniška pot

8. februarja 1945 je umrl Ožbalt Ilaunig, sodnik in pisatelj

Kamra.si, 8. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. februarja 1945 je v Lenartu v Slovenskih goricah umrl Ožbalt Ilaunig, sodnik in pisatelj. Rodil se je 26. julija 1876 v Rebrci pri Železni kapli. Dr. Ožbalt Ilaunig je bil nezakonski sin revnih staršev Marije Brumnik iz Reberce in Janeza Ilauniga iz Apač. Njegova starša sta bila delavca pri bogatem kmetu v Reberci. Sina sta dala v oskrbo k dedku in babici, kjer je živel enajst let ter očeta in mater videval samo ob nedeljah. Svoja otroška leta preživel kot pastir, po okoliških hribih je pasel kozi svojega dedka. Pri sedmih letih bi moral začeti s šolo, ker pa je živel pri starih starših na odročnem kraju, učitelj, ki je otroke popisoval po hišah, ni vedel, da je tam še kak otrok. Kasneje je izvedel za šoloobveznega otroka pri Ilaunigovih starih starših in kmalu so dobili poziv, da morajo Ožbalta poslati v Žitaro vas v ljudsko šolo. Tako je leta 1884 začel obiskovati pravo šolo.

6. februarja 1957 je v Zagrebu umrl Rudolf Stermecki, slovenski veletrgovec

Kamra.si, 6. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. februarja 1957 je v Zagrebu umrl Rudolf Stermecki, slovenski veletrgovec. Rodil se je 22. aprila 1876 v Brezovici na Bizeljskem. Po končani osnovni šoli se je v Brežicah izučil za trgovskega pomočnika. Najprej je služboval v Kočevju in Žužemberku, leta 1905 pa se je naselil v Celju. Na križišču takratnih Rotovške in Graške ulice (danes vogal Stanetove in Prešernove) je odprl lastno manufakturo in modno trgovino, v kateri je najprej delal z enim pomočnikom in enim vajencem. Zaradi izjemne podjetnosti lastnika je podjetje vztrajno raslo. Leta 1911 je od Celjske posojilnice kupil še sosednjo hišo, v kateri je imel slovensko tiskarno Dragotin Hribar, in jo svoji pripojil. Tako je nastal tloris poslopja, ki ga je potem večkrat predelal in mu dal dokončno obliko in vsebino v letih 1937/39. Nastala je nova veleblagovnica, opremljena po takrat najsodobnejših poslovnih standardih. Stranice poslopja so merile 25 m, zgradba je imela 4 nadstropja in je bila v celoti podkletena. Tla je povsod pokrival parket, stavba je premogla električno dvigalo, centralno kurjavo in lastno telefonsko centralo.
Prešernova proslava v Mozirju (1913)

Prešernova proslava v Mozirju (1913)

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 5. februar 2021 ― Pod signaturo SI_ZAC/1027/006/01013 hranimo v Fototeki Videčnik fotografijo, ki priča o Prešernovi proslavi v Mozirju leta 1913. Fotografija je del zapuščine celjskega in savinjskega publicista in zbiratelja Aleksandra Videčnika. Na fotografiji pozira številna šolska mladina, različni tipi oblek pa skoraj gotovo izpričujejo, da je nekaj otrok nastopalo v posebnem programu. Na fotografiji je identificiran tudi […] The post Prešernova proslava v Mozirju (1913) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

Prešernova proslava v Mozirju (1913)

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 5. februar 2021 ― Pod signaturo SI_ZAC/1027/006/01013 hranimo v Fototeki Videčnik fotografijo, ki priča o Prešernovi proslavi v Mozirju leta 1913. Fotografija je del zapuščine celjskega in savinjskega publicista in zbiratelja Aleksandra Videčnika. Na fotografiji pozira številna šolska mladina, različni tipi oblek pa skoraj gotovo izpričujejo, da je nekaj otrok nastopalo v posebnem programu. Na fotografiji je identificiran tudi […] The post Prešernova proslava v Mozirju (1913) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

5. februarja 1926 se je v Sežani rodila Jolka Milič, slovenska pesnica, prevajalka in publicistka.

Kamra.si, 5. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. februarja 1926 se je v Sežani rodila Jolka Milič, slovenska pesnica, prevajalka in publicistka. Umrla je 21. januarja 2021 v Sežani. V družini Jožeta (Pepija) Miliča in njegove žene Ivanke Perhavc, poročene Milič, so se rodili trije otroci: prvorojenka Vilemira, drugorojenka Jolka in nato še sin Josip (Učo), svetovno znani pulmolog. Jolka Milič je osnovno šolo obiskovala v Sežani. Leta 1947 je maturirala na italijanskem učiteljišču, kjer je v enem letu opravila vse tri razrede. V mladih letih je obiskovala tečaje slovenščine in francoščine. Nekaj časa je službovala kot bančna uradnica, kjer je bila zaposlena tudi Tončka Ravbar, sestra Srečka Kosovela, s katero sta se pogosto pogovarjali o poeziji. Zaradi svoje ljubezni do književnosti je Jolka opustila poklic bančnice in se odločala za status neodvisne ustvarjalke. Od leta 1954 objavlja kritike, esejistično prozo, pesmi in prevode v slovenskem in zamejskem periodičnem tisku. Leta 1972 so v Pesniških listih pri založbi Lipa izšle njene Pesmi (lepljenke). Seznam avtorjev, katerih dela je prevajala, zajema več kot 170 imen pesnikov in pesnic slovenske in svetovne književnosti.

5. februarja 1919 je v Novem mestu umrl Rihard Dolenc, sadjar, vinogradnik, pedagog in publicist.

Kamra.si, 5. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. februarja 1919 je v Novem mestu umrl Rihard Dolenc, sadjar, vinogradnik, pedagog in publicist. Rodil se je 31. januarja 1849 v Podbrjah (Podnanos). Rihard Dolenc se je rodil na gradu Rožnik, v Dolenčevi graščini v Podbrjah (Podnanos). Osnovno šolo je obiskoval v Postojni, realko v Ljubljani in zaključil v Gorici. Že od otroštva je čutil veselje do narave, kmetijstva in vinogradništva, zato si je izbral študij na višjih kmetijskih šolah. Po končanem študiju je prevzel ravnateljstvo novoustanovljene dvoletne slovenske kmetijske šole na Slapu pri Vipavi(1873), s katero se je leta 1886 preselil na graščino Grm pri Novem mestu in jo zelo uspešno vodil vse do upokojitve leta 1907. Ker primernih učbenikov ni bilo, je kar sam napisal vse učno gradivo. Kmetijska šola na Slapu je pod njegovim vodstvom veljala za gospodarsko najbolj aktivno šolo v avstrijskem delu monarhije. Napisal je veliko strokovnih in praktičnih knjig, priročnikov za sadjarstvo in vinogradništvo ter čebelarstvo in svilarstvo, ki se je takrat začelo razvijat. Kot samostojne publikacije so izšle Sadjarstvo ali ovočarstvo (1887), Navod, kako naj se češplje suše in slivovec kuha (1872), Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtna uš ne more uničiti (1888, 1891).

Izobraževanje kot priprava na preizkus (4. 3. 2021)

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 4. februar 2021 ― Na podlagi 39. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. l. RS, 30/2006, 51/2014) in v skladu s 3. členom Pravilnika o strokovni usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom (Ur. l. RS, 66/2016) bomo v  Zgodovinskem arhivu Celje v četrtek, 4. marca 2021, izvedli strokovno usposabljanje uslužbencev javnopravnih oseb, ki delajo […] The post Izobraževanje kot priprava na preizkus (4. 3. 2021) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

Izobraževanje kot priprava na preizkus (4. 3. 2021)

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 4. februar 2021 ― Na podlagi 39. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. l. RS, 30/2006, 51/2014) in v skladu s 3. členom Pravilnika o strokovni usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom (Ur. l. RS, 66/2016) bomo v  Zgodovinskem arhivu Celje v četrtek, 4. marca 2021, izvedli strokovno usposabljanje uslužbencev javnopravnih oseb, ki delajo […] The post Izobraževanje kot priprava na preizkus (4. 3. 2021) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

Pred Prešernovim spomenikom (1905)

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 4. februar 2021 ― V osebnem fondu SI_ZAC/1003 Brenčič Radovan hranimo tisk pesmi Josipa Stritarja: »Pred Prešernovim spomenikov v Ljubljani dne 10. septembra 1905. l.« Navdih za Stritarjevo pesem je bilo slavnostno odprtje Prešernovega spomenika v Ljubljani. Odprtje je obenem dvignilo tudi veliko prahu, saj je za afero poskrbel ljubljanski nadškof Jeglič, katerega je na spomeniku zmotilo golo oprsje […] The post Pred Prešernovim spomenikom (1905) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

Pred Prešernovim spomenikom (1905)

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 4. februar 2021 ― V osebnem fondu SI_ZAC/1003 Brenčič Radovan hranimo tisk pesmi Josipa Stritarja: »Pred Prešernovim spomenikov v Ljubljani dne 10. septembra 1905. l.« Navdih za Stritarjevo pesem je bilo slavnostno odprtje Prešernovega spomenika v Ljubljani. Odprtje je obenem dvignilo tudi veliko prahu, saj je za afero poskrbel ljubljanski nadškof Jeglič, katerega je na spomeniku zmotilo golo oprsje […] The post Pred Prešernovim spomenikom (1905) first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

Prešernov dan v ptujskem muzeju

Kamra.si, 4. februar 2021 ― Sodelavci Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož vas v ponedeljek, 8. 2. 2021, vabijo, da skupaj z njimi proslavite Prešernov dan, slovenski kulturni praznik. V ta namen so pripravili dan odprtih vrat ter zanimiv spletni program. PROGRAM V ŽIVO Ptujski grad- od 10. do 16. ure: prost vstop v muzejske zbirke v Ptujskem gradu- od 10. do 16. ure: Uganke neugnanke, doživljajski sprehod po muzejskih zbirkah za družine (samostojni ogled) Miheličeva galerija, Ptuj- od 10. do 16. ure: prost v stop na razstavo M+A+S sezuje tudi vas! Razstava Anke Krašna, Metke Kavčič in Saše Bezjak. Salon umetnosti, Ptuj- od 10. do 13. ure: prost vstop na razstavo Med hvalo in pozabo / Ivan Bajde (1855–1920) in njegovi nenavadni glasbeni izumi.  Grad in Grajska pristava Ormož:- od 9. do 15. ure: prost vstop v muzejske zbirke v gradu in Grajski pristavi Ormož Program v živo se izvede, če bodo epidemiološke razmere in vladni ukrepi to dovoljevali. Muzej si pridržuje pravico do sprememb, ki bodo objavljene na www.pmpo.si. SPLETNI PROGRAM Ptujski grad: obogatena resničnost s pametnimi očali, posnetek predstavitve projekta Samostanska dela iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, posnetek predstavitve priprav na razstavo Ormoški grad - dom, opremljen z okusom, ljubeznijo in sanjami  / oprema gradu v prvi polovici 20. stoletja, 360 VR posnetek predstavitve razstave z avtorico Manico Hartman. M+A+S sezuje tudi  vas! 360 VR posnetek predstavitve razstave. Razstavo in umetnice predstavlja kustosinja Stanka Gačnik. Vezene slike, posnetek delavnice za družine ob razstavi M+A+S sezuje tudi vas! Vstajenje mitreja, dokumentarni film o prenovi 3. mitreja in mitraizmu na Ptujskem. Scenarij in režija: Mihael Toš; Produkcija: Tosch.Tv, PMPO, Mestna občina Ptuj, Hotel Mitra Ptuj. Vsebine bodo 8. februarja 2021 objavljene na YouTube kanalu Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož https://www.youtube.com/channel/UCaliiqyb4uUgm2vbpsp3fkw, povezave na vsebine pa na:spletni strani www.pmpo.si,Facebooku https://www.facebook.com/pok

4. februarja 1894 je umrl (Antoine-Joseph) Adolphe Sax, izumitelj saksafona

Kamra.si, 4. februar 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. februarja 1894 je umrl (Antoine-Joseph) Adolphe Sax, izumitelj saksafona. Rodil se je 6. novembra 1814. Tako kot njegov oče, Charles-Joseph Sax, je bil tudi Adolphe izdelovalec glasbil. S to obrtjo se je začel ukvarjati v mladosti in pri petnajstih že sodeloval na tekmovanju izdelovalcev instrumentov. Hkrati pa je študiral tudi flavto in klarinet na Kraljevi pevski šoli v Bruslju. Medtem ko je njegov oče izdeloval konvencionalna glasbila, da je lahko prehranil družino, je Adolphe pričel z akustičnimi raziskavami in z oblikovanjem novih inštrumentov, pri dvajsetih pa je svoj izdelek prvič patentiral. Šlo je za izboljšavo basovskega klarineta. Leta 1841 se je preselil v Pariz, kjer je skonstruiral mnogo instrumentov in jih poimenoval po sebi, poleg razvpitega saksofona še sakshorn (ali saksofonski rog), sakstrobento itd. Leta 1840 skonstruirani saksofon je bil zaradi svoje značilne barve zvoka kmalu uporabljen v glasbenih zasedbah. Eden prvih skladateljev, ki ga je vključil v svojo partituro, je bil Hector Berlioz (1842). Instrument je bil patentiran šele, ko so bile skonstruirane tudi vse njegove različice glede na obseg tonskih višin, ki jih je lahko proizvajal. Med skladatelji resne glasbe, ki so prvi uporabljali ta instrument v svojih skladbah so predvsem francozi: Maurice Ravel (v orkestraciji skladbe »Slike z razstave«, Modesta Mussorgskega), Jules Massenet, Georges Bizet, Camille Saint-Saëns in drugi.
še novic