Kamra.si, 25. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. marca 1867 se je v Veržju rodil Fran Kovačič, duhovnik, filozof, zgodovinar, narodni delavec in teolog. Umrl je 19. marca 1939 v Mariboru. Po osnovni šoli v domačem kraju in Ljutomeru je do 6. razreda obiskoval gimnazijo v Varaždinu, ostala dva razreda pa nadaljeval v Zagrebu. Tam je obiskoval tudi prvi letnik bogoslovja, nato pa prestopil na mariborsko, s čimer se je njegovo zanimanje premaknilo od slovanskih kulturnozgodovinskih vprašanj, ki se jim je posvečal na Hrvaškem, na domača. Tem je poslej ostal zvest vse življenje. Ker pa je mariborsko bogoslovje potrebovalo profesorja filozofije, so Kovačiča po kratkotrajni kaplanski službi leta 1895 poslali v Rim, kjer je hkrati z obvezno filozofijo poslušal še zgodovinska predavanja. Čez dve leti je diplomiral in doktoriral na rimski dominikanski Univerzi St. Maria supra Minervam ter se še istega leta zaposlil kot ordinarij za filozofijo in fundamentalno teologijo na mariborskem Bogoslovnem učilišču. Zasnoval je temelje Zgodovinskega društva za Slovensko Štajersko, ustanovljenega 1903 v Mariboru (kasneje se je preoblikovalo v Zgodovinsko društvo v Mariboru), v katerem je do leta 1921 opravljal delo tajnika, pozneje pa je prevzel tudi predsedstvo. Zgodovinsko društvo je s svojimi zbirkami knjig, časopisja, muzejskih in arhivskih predmetov ustvarilo trdne temelje, iz katerih so po prvi svetovni vojni zrasle sedanje mariborske znanstvene ustanove: s pomočjo mestne občine Študijska knjižnica (danes Univerzitetna knjižnica Maribor) in Mestni muzej (sedaj Pokrajinski muzej Maribor), s pomočjo banovine pa Banovinski arhiv (danes Pokrajinski arhiv Maribor). Kovačič je pri vseh dejavnostih aktivno sodeloval, neposredno s svojim delom ali z vplivno besedo. Leta 1904 je društvo začelo izdajati Časopis za zgodovino in narodopisje, ki ga je Kovačič tudi urejal, od leta 1917 pa do smrti. Prizadeval si je tudi za izgradnjo Salezijanskega zavoda Marijanišče v Veržeju. V ta namen je ustanovil

Kamra.si, 23. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. marca 1754 se je v Zagorici pri Dolskem rodil baron Jurij Bartolomej Vega, slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik.  Umrl je 26. septembra 1802.  Vega se je rodil v revni kmečki družini polgruntarja Jerneja Vege in Helene Vege(rojene Masel) v Zagorici pri Dolskem. Tja se je iz bližnje Sv. Trojice preselil njegov ded. Njegov oče je umrl, ko je bilo Juriju šest let. Osnovno znanje si je pridobil pri domačem duhovniku in v Moravčah. Ko je dopolnil 13 let, je leta 1767 začel obiskovati 6 letne jezuitske nižje študije (»gimnazijo«) v Ljubljani. Jezuiti so prav v njegovem času začeli v zadnjih dveh humanitetnih letnikih dajati večji pomen matematično naravoslovnim predmetom. Vega ju je obiskoval leta 1772 in 1773. Poleg matematike in naravoslovnih znanosti so bili predmeti, ki jih je Vega poslušal: latinščina, grščina, religija, nemščina, zgodovina, geografija. Med letoma 1769 in 1785 sta na liceju v Ljubljani poučevala fiziko Gregor Schoettl (1732-1777) in Anton Ambschel (1746-1821). Jezuitska gimnazija in kolegij z dijaškim domom sta v tem času stala pri cerkvi sv. Jakoba pod Ljubljanskim gradom. Kompleks kolegija okoli cerkve je zajemal današnjo šolo, Levstikov trg ter Gruberjevo in Virantovo hišo.

Kamra.si, 23. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. marca 1903 se je v Motniku rodil  Ciril Štukelj, slovenski politik, časnikar in prevajalec. Umrl je 15. maja 1950 v Ljubljani. Rojen je bil kot šesti otrok v družini usnjarja Andreja Štuklja in Neže roj. Pibernik. Po osnovni šoli se je uspel vpisati na Zavod svetega Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani. Šestnajstletni dijak gimnazije je leta 1919 v socialistični reviji Naprej objavil članek Dijaštvo in verouk, z njim je sprožil ostre polemike v javnosti, zato je moral zapustiti Škofijsko gimnazijo. Socialistične ideje so mu bile privlačne zato je politično že zgodaj aktivno stopil v socialistični politični tabor. Kasneje je bil vse bliže komunistom, s katerimi pa se je po osebni slabi izkušnji obiska Sovjetske zveze zopet razšel. Jeseni leta 1921 se je vpisal na pravno fakulteto, študija ni končal ker je po tretjem letniku v študijskem leru 1923/1924 prenehal študirati. Postal je zelo aktiven v mladinskem komunističnem gibanju. Leta 1926 se je zaposlil pri Delavski zbornici, kjer je postal vodja Delavske knjižnice. Močno si je prizadeval za izboljšanje splošne izobrazbe delavstva v Sloveniji. Svojo prosvetno dejavnost je neločljivo povezoval s svojim delom v zvezo kulturnih društev Svoboda. V času njegovega predsedovanja je uspel ustanoviti Cankarjevo družbo. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ciril_%C5%A0tukelj

Kamra.si, 23. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...23. marca 1926 se je v Mariboru rodila Alenka Glazer, pesnica, prevajalka, urednica in literarna zgodovinarka. Umrla je 6. marca 2020 Topolšici. Alenka Glazer (pred drugo svetovno še Glaser) je hči Janka Glazerja, bibliotekarja, pesnika in literarnega zgodovinarja. Ko ji je bilo petnajst let, so bili z družino izgnani v Srbijo, kjer so drugo svetovno vojno preživeli v pomanjkanju. Kljub težkim razmeram ji je uspelo maturirati. Po vojni se je vpisala na študij v Ljubljano in se k družini v Ruše, kamor so se naselili po vojni, le redko vračala. Živela je v ljubljanskem Domu visokošolk in bila aktivna pri študentskem pevskem zboru. Diplomirala je iz slavistike na Filozofski fakulteti in začela poučevati na gimnaziji v Rušah ter kasneje na klasični gimnaziji v Mariboru. Nekaj časa je ob delu študirala še umetnostno zgodovino in končala sedem semestrov.

Kamra.si, 22. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. marca 1935 je v Celju umrl Fran Roblek, gospodarstvenik, politik, hmeljar, planinec. Rodil se je 28. junija 1865 se je v Žalcu. Bil je edini sin Franca Robleka in Marije roj. Žuža Roblek. Po zaključeni realki v Celju je šolanje nadaljeval na Mahrovi trgovski šoli v Ljubljani. Ko je odslužil enoletno vojaško službo v Zagrebu, kjer je postal rezervni oficir, se je vrnil domov in prevzel domače posestvo in njihovo trško gostilno. Poročil se je z Ano Zanier, s katero sta imela sedem otrok. Leta 1887 je postal tajnik in blagajnik, kasneje tudi predsednik Dirkalnega društva, ki je prirejalo konjske dirke in skrbelo za dvig konjereje. Kmalu po ustanovitvi Hmeljarskega društva za Slovenijo se je vanj včlanil tudi Fran Roblek, ki je sprva postal odbornik, leta 1911 pa predsednik te stanovske organizacije. Kot pravi hmeljar je vseskozi iskal nove rešitve za izboljšanje in napredek hmeljarstva. Bil je prvi, ki se je lotil škropljenja hmelja, po lastnem načrtu si je v svoji sušilnici uredil sušenje hmelja s potiskanjem toplega zraka s pomočjo velikega elektroventilatorja. Roblekov hmelj je na hmeljskih razstavah redno prejemal visoka priznanja. Na pobudo Frana Robleka in Josipa Širce je bila leta 1902 ustanovljena »Hmeljarna – prvi zavod za vskladanje in konzerviranje hmelja v Žalcu«. Več kot trideset let je vodil Savinjsko posojilnico, ki je gmotno podprla tudi ustanovitev Hmeljarne, imela pa je tudi zasluge za širjenje hmelja v dolini ter za izobraževanje strokovnjakov.

Kamra.si, 22. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. marca 2019 je v Selnica ob Dravi umrla Zinka (Terezija) Zorko, roj. Lep, slovenska jezikoslovka in akademikinja. Rodila se je 24. februarja 1936 na Spodnji Kapli. . Dr. Zinka Zorko, rojena Lep, se je s svojim znanstvenoraziskovalnim delom trajno zapisala med največja slovenska jezikoslovna imena. Ob zgodovinarju dr. Jožetu Mlinariču je bila edina redna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz mariborske univerze in silno priljubljena pedagoginja. S svojo preprosto, iskreno toplino je zaznamovala vse, ki so na takšen ali drugačen način sodelovali z njo.Obiskovala je nižjo gimnazijo v Rušah in II. gimnazijo v Mariboru. Po maturi je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala slovenski in ruski jezik s književnostjo. Leta 1961 je diplomirala in za diplomsko nalogo o govoru svojega rojstnega kraja Kaple, ki je zadnje koroško narečje na vzhodu, prejela študentsko Prešernovo nagrado.Po diplomi je deset let poučevala slovenščino na Šolskem centru na Ravnah na Koroškem in ruščino na ravenski gimnaziji. Profesorska pot jo je nato vodila v Maribor, kjer je leta 1971 na takratni Pedagoški akademiji postala asistentka za slovenski jezik. Pod mentorstvom akademika dr. Tineta Logarja, ki je njene dialektološke raziskave usmerjal vse do svoje smrti, je leta 1977 magistrirala, devet let kasneje pa pridobila naziv doktorice jezikovnih znanosti.S svojim znanstvenoraziskovalnim delom na področju zgodovine slovenskega jezika in slovenskih narečij je utrdila temelje slovenske dialektologije. Odkrivala je posebnosti domačih koroških govorov ter štajerskih in panonskih narečij. Proučevala je dialektizme piscev, ki so pisali na teh govornih področjih, in hišna imena na severni jezikovni meji. Na Koroškem se je še posebej posvetila proučevanju dialekta v delih Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca; obdelala je Jamnico, Samorastnike in Solzice. Z raziskovanjem »belih lis« na dialektološkem zemljevidu Slovenije pa je na novo zarisala mej

Kamra.si, 19. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. marca 1922 se je v Sv. Trojici v Slovenskih goricah rodil Rudolf Pen, knjižničar.  mrl je leta 1994. V rojstnem kraju je obiskoval osnovno šolo in nato gimnazijo v Mariboru, in sicer klasični program. Študij je kasneje nadaljeval na Banovinski vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Po koncu II. svetovne vojne, v času katere je bil mobiliziranec nemške vojske, je služboval na različnih uradih, dokler se ni leta 1956 zaposlil na Občini Lenart, kjer je deloval vse do svoje upokojitve v letu 1982. Leta 1967, potem ko je prevzel nalogo predsednika sveta Delavske univerze, je Rudolf Pen začel tudi svoje delovanje v lenarški knjižnici, ki je takrat v svojih zametkih čakala, da se jo končno uredi in pripravi dostopno za uporabnike. S pomočjo svoje funkcije občinskega uradnika je Pen pomembno pripomogel, da se je začelo s prenovo prostorov, v katerih je bila knjižnica oziroma gradivo za knjižnico ob tem času spravljeno, hkrati pa je poskrbel za vpeljavo sistematičnosti, preglednosti in natančnosti v knjižničarsko delo. K temu so nedvomno veliko pripomogle njegove izkušnje, ki jih je kot uradnik in pravnik nabral pri opravljanju najrazličnejšega administrativnega dela. Le-te je odlično uporabil tudi pri urejanju knjižničnega gradiva, pripravi kataložnih listkov ter vodenju podatkov o takratnih uporabnikih knjižnice. Skrbno je beležil vse knjižne nakupe, evidentiral vplačane članarine ter izposojo gradiva. Ko je leta 1968 postal še vršilec dolžnosti direktorja Delavske univerze Lenart, je nadaljeval podpiranje sistematične nabave knjižničnega gradiva za Matično knjižnico Lenart, istega leta pa je vpeljal tudi bralno značko in s tem začel vse od takrat neprekinjeno, vzajemno bogato in nadvse plodno sodelovanje lenarške knjižnice z Osnovno šolo Lenart, kakor tudi s šolami nekdanjih krajevnih skupnosti Občine Lenart, zdajšnjih občin Benedikt, Sv. Ana, Cerkvenjak, Sv. Trojica in Jurovski Dol. Leta 1973 je Rudolf Pen za svoja prizadevanja

Kamra.si, 19. marec 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. marca 1842 se je v Ljubljani rodil Valenta Vojteh, glasbeni organizator in skladatelj. Umrl je 19. decembra 1891 v Ljubljani.  V Lj. je obiskoval osn. šolo, hkrati tudi javno glasbeno šolo (bila prideljena normalki kot poseben odd.) in si tu pridobil temeljno glasbeno izobrazbo (bil je 2 leti sošolec F. Gerbica), 1856–8 pa nižjo realko. Nato je bil diurnist pri dež. vladi, 1866–9 bil pri mestnem magistratu pisarniški praktikant, 1869–80 blagajniški oficial, 1880–8 kontrolor, nazadnje mestni blagajnik. Od 1861 je bil član Filharmonične družbe, pel v njenem zboru (hkrati se verjetno izpopolnjeval pri A. Nedvědu v filhar. pevski šoli), pa tudi v zboru Nar. čitalnice, ki ga je občasno dirigiral (1862, 1866, 1870–3, 1878–86) in kot odličen baritonist tu tudi solist. nastopal (1866 npr. pel vlogo Poljanca pri krstni predstavi Tičnika B. Ipavca). 1867 je bil v odboru za ustanovitev Dramatičnega društva in eden prvih članov. Glasbeno dejavnost je v društvu razvil v več smereh: poučeval je v pevski šoli, nastopal kot igralec in pevec, deloma komponiral glasbo za gled. igre in tudi dirigiral predstave. Največjo zaslugo za slov. glasbo si je pridobil z ustanovitvijo GM (ali je bila ideja njegova ali učitelja B. Kuharja, še ni ugotovljeno, vsekakor pa jo je V. uresničil). 1871 je bil v ustanovnem, 1872 v prvem odboru GM, 10 let je bil njen tajnik, do smrti pa odbornik; 1889 je postal častni član (hkrati z A. Foersterjem in A. Nedvědom). Na občnem zboru 1872 je opozoril, da si mora GM prizadevati za ustanovitev višjega učnega glasb. zavoda (konservatorija). Čeprav so ob V-i delovali tudi profesionalni glasbeniki, je bil prav on tista močna osebnost, ki je vtisnila ustanovi najznačilnejši pečat ter ji z organ. sposobnostjo in narodno zavestjo dala velik polet. Občasno je komponiral. Dobro je obvladal tehniko vokalnega stavka, vendar kot skladatelj ni izrazit in pomemben. Stilno je še sledil zgodnji romantiki. Po 1867 je napisal nekaj 4-