Kamra.si, 22. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. aprila 1877 se je v Postojni rodil Alojz Kraigher, slovenski pisatelj in zdravnik. Umrl je 25. februarja 1959 v Ljubljani. Rodil se je kot najstarejši od trinajstih otrok, oče je bil premožen trgovec in posestnik, osnovno šolo je obiskoval v Postojni, pribl. eno leto je bil njegov domači učitelj pesnik Fran Gestrin. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in v Ljubljani. L. 1897 se je vpisal na medicino na Dunaju. Tam je tudi promoviral l. 1903, nato je delal najprej v Ljubljani (1903-1905), nato pa kot splošni zdravnik v Bovcu (1905-1907), kot okrajni zdravnik pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah (1907-1914) in v Ljubljani (1914-22), kjer je v letih 1919-22 vodil mestno bolnišnico. Prizadeval si je za ustanovitev samostojne Medicinske fakultete v Ljubljani (l. 1919), naslednje leto je postal ravnatelj Ljubljanske deželne bolnišnice, a so ga že čez dve leti politično upokojili (l. 1922). V letih 1922 in 1923 je študiral stomatologijo v Münchnu, po specializaciji je delal kot zobozdravnik v Gorici do l. 1929, ko se je pred fašizmom umaknil v Ljubljano. L. 1938 je kandidiral na listi Zveze delovnega ljudstva in postal član Komunistične partije, istega leta je bil zaprt zaradi podpisa Kmetsko-delavske spomenice. Med II. svetovno vojno je sodeloval z OF, bil je zaprt, januarja 1944 pa interniran v taborišče Dachau. L. 1945 ga je Medicinska fakulteta v Ljubljani imenovala za častnega profesorja, zaradi zaslug pri njenem ustanavljanju in istega leta je postal bibliotekar Centralne medicinske knjižnice, kjer je delal do upokojitve l. 1948. V letih 1946 in 1947 je bil urednik Zdravstvenega vestnika. Umrl je na svojem domu v Ljubljani.

Kamra.si, 22. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. aprila 1970 je v Ljubljani umrl Bogo(mir) Pregelj, slovenski publicist, bibliotekar in prevajalec. Rodil se je 22. oktobra 1906 v Vižmarjih pri Ljubljani.  Bil je prvi sin pisatelja Ivana Preglja. Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Kranju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1928 diplomiral germanistiko, komparativno literaturo in komparativno gramatiko. Po specializaciji v Leipzigu in služenju vojaškega roka v Sarajevu se je zaposlil kot knjižničar, v Ljudski knjižnici Prosvetne zveze v Ljubljani. Njegova prva zaposlitev je bila v knjižnici, ki ji je do konca aktivnega udejstvovanja posvetil veliko pozornosti. Službena pot ga je potem vodila v Smederevo, in Bački Petrovac, septembra 1937 pa je bil premeščen na I. državno realno gimnazijo v Ljubljani, kjer je poučeval jezike do 1945. Med vojno je aktivno sodeloval v OF. Januarja 1945 je bil aretiran in zaprt, nato pa napoten v internacijo. Ker je bil prehod čez Jezersko že zaprt, se je vrnil v Ljubljano. Po vojni je delal najprej kot tajnik komisije za vojno škodo na kulturnih spomenikih. Leta 1946 se je posvetil problematiki tedanjih ljudskih in znanstvenih knjižnic in je nato vse življenje ostal povezan s knjižničarstvom. Od 1952 je honorarno poučeval nemško književnost na Višji pedagoški šoli v Ljubljani - kasneje Pedagoški akademiji. Leta 1959 se je tu zaposlil kot redni profesor za nemški jezik, nemško književnost, fonetiko in metodiko nemškega jezika. V slovenski kulturni prostor je posegel s prevajanjem iz nemščine in angleščine tako mladinskih del kot leposlovja za odrasle ter s publiciranjem v mladinskih in kulturniških revijah. Bil je sodelavec lista Gradimo in urednik njegove filmske in radijske rubrike. Sledi njegovega dela in aktivnega življenja pa najdemo še na mnogih področjih: Od leta 1956 do 1960 predsednik prvega Društva diabetikov, Generalni tajnik [[Der internationale Deutschlehrerverband (Mednarodno društvo učiteljev nemškega jezika), kje