Delovni čas med jesenskimi prazniki

Delovni čas med jesenskimi prazniki

SEM, 23. oktober ―     Spoštovane obiskovalke, spoštovani obiskovalci! Delovni čas Slovenskega etnografskega muzeja: Torek – nedelja: 10.00 – 18.00 Ponedeljek: zaprto Med jesenskimi prazniki 2018 je delovni čas muzeja: 31. oktober (Dan reformacije): muzej opdrt med 10.00 in 18.00 1. november (Dan spomina na mrtve): muzej zaprt Nedelja, 4. november 2018: PROST VSTOP Dobrodošli!
12. Letno srečanje mreže strokovnjakov za nesnovno kulturno dediščino JV Evrope poteka v Ljubljani

12. Letno srečanje mreže strokovnjakov za nesnovno kulturno dediščino JV Evrope poteka v Ljubljani

SEM, 23. oktober ― 25. in 26. oktobra 2018 bo Slovenija gostila 12. Letno srečanje mreže strokovnjakov za nesnovno kulturno dediščino JV Evrope. Udeležili se ga bodo predstavniki in predstavnice šestnajstih držav, Unescove Regionalne pisarne za znanost in kulturo v Benetkah, Unescovega Regionalnega centra za varovanje nesnovne kulturne dediščine JV Evrope v Sofiji in visoki predstavnik Unesca dr. Tim Curtis, vodja Sektorja za nesnovno kulturno dediščino. Osrednja tema letošnjega srečanja bo vloga muzejev pri varovanju nesnovne kulturne dediščine. Srečanje bo v organizaciji Slovenskega etnografskega muzeja kot Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine, Ministrstva za kulturo in Slovenske nacionalne komisije za Unesco potekalo na Ministrstvu za kulturo.

Verlustliste

HISTRIA, 23. oktober ― Novi naslov serije Histria Documentum / Nuovo titolo della collana Histria Documentum: Verlustliste – Popis gubitaka – Seznamek izgub – Lista delle perdite (1914-1919). ISTRIEN | ISTRA | ISTRIA (ed. Robert Matijašić) Konferencija za novinare / Conferenza stampa: srijeda / mercoledì, 31-10-2018,  11.00 h (Pazin / Pisino) priopćenje za medije – comunicato stampa   Predstavljanje […] The post Verlustliste appeared first on HISTRIA.

Slavko Grum – od Novega mesta do Dunaja

Kamra.si, 22. oktober ― Projekt, ki poteka v sodelovanju Društva knjižničarjev Dolenjske, Slovenske iniciative Dunaj in Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto že tretje leto zapored, tudi tokrat sklepamo s predstavitvijo novomeške kulture, kulturne dediščine in ustvarjalcev na Dunaju. Namen projekta je prepoznavnost slovenske kulture in kulturnih ustanov v tujini, ohranjanje slovenskega jezika pri Slovencih, ki živijo zunaj naših meja, ter promocija novomeške ustvarjalnosti in kulturne dediščine v tujini.

Razstava Maksimilijan Skalar

Kamra.si, 22. oktober ― Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož vabi na odprtje razstave Maksimilijan Skalar - človek mnogoterih talentov in vrlin / Ob 110. obletnici rojstva Maksimilijana Skalarja (1908 - 1997), ki bo v Salonu umetnosti, 25. oktobra 2018, ob 18. uri. Letos praznujemo stodeseto obletnico rojstva violinista, pedagoga in goslarja Maksimilijana Skalarja, ki je deloval v mnogih slovenskih krajih, v šestdesetih letih 20. stoletja tudi na Ptuju, kjer je med sedemletnim službovanjem zapustil vidno sled v glasbeni zgodovini tega mesta. Po Maksimilijanovi smrti je leta 1998 družina Skalar ptujskemu muzeju darovala znatno število predmetov iz njegove zapuščine. Razstava bo na ogled do 2. decembra 2018.
NOVE BENCINSKE ČRPALKE

NOVE BENCINSKE ČRPALKE

Fototeka MNZS, 22. oktober ― Bencinske črpalke so bile v šestdesetih letih še nekaj tako posebnega, da so jih risali najboljši arhitekti. Bencinski servis na Tivolski cesti ob železniški progi je recimo projektiral Edvard Ravnikar, črpalko na drugi strani Milan Mihelič, tisto na Tržaški cesti, ki še vedno deluje, Martin Živič in še bi lahko naštevali. Ljubljanski dnevnik je oktobra 1968 ob gradnji Ravnikarjevega bencinskega servisa poročal, da bo,...

Ljubljana v gibljivih slikah: sprehod po ljubljanskih gostilnah

Kamra.si, 22. oktober ― Na zadnjem letošnjem večeru iz cikla Ljubljana v gibljivih slikah, ki bo 23. 10. 2018 ob 19.00 v Slovanski knjižnici, bomo v ospredje postavili ljubljansko gostinstvo. Najprej si bomo ogledali kratke dokumentarne posnetke iz TV arhiva in dokumentacije RTV Slovenija, na katerih je ujet utrip življenja Ljubljane in nekaterih njenih gostiščih v 60-ih letih prejšnjega stoletja. Nato se bomo premaknili v obdobje Ljubljane na prehodu iz 19. v 20. stoletje ter prisluhnili predavanju Barbare Pečnik, ki bo spregovorila o ljubljanskih gostilnah, gostilničarjih, pravilih obnašanja, bontonu in vlogi žensk v takratnem času.

22. oktobra 1911 se je v Podlisecu pri Dobrniču rodil Severin Šali, pesnik in prevajalec

Kamra.si, 22. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. oktobra 1911 se je v Podlisecu pri Dobrniču rodil Severin Šali, pesnik in prevajalec. Umrl 24. oktobra 1992 v Novem mestu. Osnovno šolo je obiskoval v Nemški vasi pri Trebnjem, gimnazijo pa v Varaždinu. Nato je sprva živel in delal na Hrvaškem, odločilno zanj pa je bilo, da je leta 1938 dobil službo v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani, kjer je od prodajalca v knjigarni napredoval v lektorja, knjižnega svetovalca in urednika. Že v času vojne je razvil izredno uredniško dejavnost, s katero se je ukvarjal vse življenje : leta 1943 je izbral in uredil izbor slovenskih ljudskih pesmi Peli so jih mati moja, bil je urednik znane zbirke Slovenčeva knjižnica, knjižne serije Naša knjiga, leta 1959 je prevzel vodstvo Dolenjske založbe v Novem mestu, od leta 1972 do upokojitve leta 1984 pa je bil zaposlen pri Mladinski knjigi v Ljubljani, kjer je bil eden glavnih urednikov (npr. knjižne zbirke Levstikov hram). Izbral in uredil je tudi Liriko slovenskih pesnic (1985).

22. oktobra 1911 se je v Horjulu rodila Kristina Brenk, rojena Vrhovec, pisateljica, pesnica, dramatičarka, prevajalka in urednica

Kamra.si, 22. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. oktobra 1911 se je v Horjulu rodila Kristina Brenk (tudi Kristina Brenkova), rojena Vrhovec, pisateljica, pesnica, dramatičarka, prevajalka in urednica. Umrla je 20. novembra 2009 v Ljubljani. Otroštvo je preživela v Horjulu, kjer je končala štiri razrede osnovne šole. Šolanje nadaljevala v Mariboru, končala je meščansko šolo in učiteljišče. Študirala je psihologijo in pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V času študija je hodila v dramsko šolo Mihaele Šaričeve. Zavzemala se je za ustanovitev mladinskega gledališča, zato se je leta 1938 odločila za študij teorije gledališča za mlade v Pragi. Doktorirala je leta 1939 iz pedagogike. Do vojne je bila brez redne zaposlitve in se je preživljala z inštrukcijami in priložnostnim pisanjem. Med drugo svetovno vojno je sodelovala pri narodnoosvobodilnem boju. Bila je kurirka in je spremljala pisatelja Prežihovega Voranca, ki je bil med vojno urednik radia Kričač. Leta 1943 so jo zaprli, kjer je ostala do konca italijanske okupacije. Do osvoboditve, leta 1945 je skrbela za zaščito otrok borcev in zaprtih. Po vojni se je uveljavila kot pisateljica, prevajalka in urednica, ki se je posvetila mladinski književnosti. Bila je soustanoviteljica in prva urednica Mladinske knjige, v letih 1949−1973, ko se je upokojila. Zasnovala je knjižne zbirke za otroke: Najdihojca, Čebelica, Velike slikanice, Cicibanova knjižica, Zlata ptica, Zvezdica, Mladi oder, Lutkovni oder. Bila je med ustanovitelji tekmovanja za Bralno značko. Njen mož je bil filmski zgodovinar in pedagog France Brenk. Njun sin je psiholog Klas Matija Brenk. In njena vnuka Aljaz Matija Brenk in Brina Brenk.

21. oktobra 1932 je v Ljubljani umrl Anton Funtek, pisatelj, pesnik in prevajalec

Kamra.si, 21. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. oktobra 1932 je v Ljubljani umrl Anton Funtek, pisatelj, pesnik in prevajalec. Umrl je 30. oktobra 1862 v Ljubljani.  Anton Funtek se je rodil 30. oktobra 1862 v Ljubljani. Po končanih petih razredih realke (1877) in učiteljišču (1881) je kot učitelj nekaj časa služboval v Litiji, nato v Šentvidu pri Stični. Po študiju na dunajskem Tehnološkem muzeju za obrtno šolstvo in izpitu za meščanske šole (1888) je postal strokovni učitelj na obrtni šoli v Ljubljani (1889-1894), nato pa je bil do upokojitve leta 1925, profesor na ljubljanskem državnem moškem učiteljišču. Funtek je umrl 21. oktobra 1932 v Ljubljani. Bil je urednik Ljubljanskega zvona (1891-1894), potem Laibacher Zeitung (1895-1918) in po letu 1918 Uradnega lista Narodne in Deželne vlade SHS v Ljubljani. S pesmimi, prozo, razpravami in gledališkimi ocenami je sodeloval v raznih časopisih (Kres, Ljubljanski zvon, Slovan).

21. oktobra 2011 je umrl Tone Pavček, pesnik, esejist, prevajalec in urednik

Kamra.si, 21. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. oktobra 2011 je umrl Tone Pavček, pesnik, esejist, prevajalec in urednik. Rodil se je 29. septembra 1928 v Šentjuriju pri Mirni Peči.  Tone Pavček se je rodil 29. septembra leta 1928 v Šentjuriju pri Mirni Peči, kjer je živel do svojega 16. leta. Prvi razred osnovne šole je obiskoval v domačem kraju, naslednje leto pa so ga prešolali v internat k nunam v Ljubljano. V Ljubljani je končal klasično gimnazijo, se po maturi vpisal na pravno fakulteto in diplomiral leta 1954, vendar pravne službe nikoli ni opravljal. Poleg pisateljevanja je bil Pavček zelo dejaven tudi na drugih področjih. V letih 1955–1957 je bil novinar pri Ljubljanskem dnevniku in Ljudski pravici, nato pa do leta 1972 novinar in urednik na RTV Slovenija. Med letoma 1963 in 1967 je bil ravnatelj Mladinskega gledališča v Ljubljani. Od leta 1972 do upokojitve leta 1990 je bil odgovorni urednik Cankarjeve založbe, od 1979 do 1983 je bil tudi predsednik Društva slovenskih pisateljev. V letih 1986–1990 je bil poslanec slovenske skupščine in je na množičnem zborovanju na Kongresnem trgu v Ljubljani leta 1989 prebral Majniško deklaracijo. Leta 1996 ga je UNICEF imenoval za enega izmed svojih ambasadorjev. Od leta 2001 je bil izredni, od 2007 pa redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Bil je pogost gost številnih literarnih večerov, bralnih značk in različnih kulturnih srečanj. Pavček je prejel tudi naziv vinski vitez, saj je vzgajal vinograd trte refošk. Leta 1953 je skupaj s Kovičem, Menartom in Zlobcem izdal Pesmi štirih. V slovenski povojni književnosti se je uveljavil kot predstavnik intimizma. V njegovi poeziji izstopa predvsem ljubezen do rodne Dolenjske, velik del svojih del pa je posvetil tudi otrokoma, Marku in Saši Pavček. Pokopan je bil z vojaškimi častmi na ljubljanskih Žalah. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_Pav%C4%8Dek

21. oktobra 1911 je v Visolah pri Slovenski Bistrici umrl Josip Vošnjak, politik, zdravnik in pisatelj

Kamra.si, 21. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. oktobra 1911 je v Visolah pri Slovenski Bistrici umrl Josip Vošnjak, (s psevdonimom J. Skalec, J. M.Dravinjski), politik, zdravnik in pisatelj. Rodil se  je 4. januarja 1834 v Šoštanju.  osip Vošnjak se je rodil v trgu Šoštanj na št. 27 »Pri Mihelnu«, v hiši usnjarja in uglednega meščana Mihaela Woschnagga in Jožefe, rojene Križan. Najstarejši sin Franz je bil po tradiciji določen, da bo prevzel usnjarsko obrt, mlajša brata Josipa in Mihaela pa je oče poslal na študije. Osnovno šolo je najprej obiskoval v Šoštanju, od 1843–1946 je obiskoval tretji razred Glavne šole in drugi razred gimnazije v Celju, od 1846–1950 je nadaljeval gimnazijo v Gradcu in jo v letih 1850–1952 dokončal na Dunaju. 1852 je na Dunaju začel študirati medicino in jo zaključil 1857. 1858 je bil promoviran v doktorja medicine in istega leta še v doktorja kirurgije. Dr. Josip Vošnjak je malo donosno zasebno prakso opravljal v Šoštanju (1858–1859), Ljubljani (1859), Kranju (1859–1861). V Ljubljani je dobil mesto sekundarija na kirurškem oddelku (1861); nato je bil okrajni zdravnik v Slovenski Bistrici (1861–1870), okrajni zdravnik v Šmarju pri Jelšah (1870–1872). 1872 je dobil državno službo in mesto primarija v prisilni delavnici v Ljubljani in to delo opravljal  triindvajset let. Po upokojitvi 1895 se je preselil na svoje vinogradno posestvo na Visole pri Slovenski Bistrici. Poslej se je ukvarjal s publicističnim delom in pisanjem spominov. Poročen je bil s Katarino, rojeno Ozmič (1845–1910), z bližnje Tinjske gore. V njunem zakonu so bili rojeni Maria, Rosa, Ludmila in sin Samo Mihael. V letu po smrti žene je Josip vidno hiral in umrl 21. oktobra 1911. Pokopan je na pokopališču na Venčeslu.

21. oktobra 1931 se je v Mariboru rodil Kajetan Kovič, pesnik, pisatelj in prevajalec

Kamra.si, 21. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. oktobra 1931 se je v Mariboru rodil Kajetan Kovič, pesnik, pisatelj in prevajalec. Umrl je 7. novembra 2014 v Ljubljani.  Rodil se je v Mariboru, v učiteljski družini. Otroška leta je preživljal v Poljčanah, kjer je končal prve tri razrede osnovne šole. V četrtem razredu pa se je družina zaradi vojne preselila v Hrastje Mota blizu Gornje Radgone. Tam je spoznal kmečko življenje in tegobe vojnega časa, hkrati pa se mu je pokrajina ob Muri močno vtisnila v spomin. Številne njegove pesmi oživljajo prav podobe narave ob Muri. V tem času je obiskoval šolo v Vučji vasi, Gornji Radgoni ter Mariboru. Po vojni se je s starši preselil v Slatino Radenci in nadaljeval s šolanjem v Mariboru. Obiskoval je klasično gimnazijo v Mariboru, kjer je leta 1950 maturiral. Nato se je vpisal na študij primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti. Diplomiral je leta 1956.

21. oktobra 1833 se je Stockholmu rodil Alfred Bernhard Nobel, švedski kemik, inženir in izumitelj

Kamra.si, 21. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. oktobra 1833 se je Stockholmu rodil  Alfred Bernhard Nobel, švedski kemik, inženir in izumitelj. Umrl je 10. decembra 1896 v Sanremu. Rodil se je v Stockholmu, kot tretji sin izumitelja in inženirja Immanuela Nobela ter Karoline Nobel. Poročena sta bila od leta 1827 in imela osem otrok. Družina je bila siromašna in le Alfred in njegovi trije bratje so preživeli otroštvo. Zaradi očeta inženirja sta mladega Nobela že v rani mladosti začela zanimati tehnika in inženirstvo, zlasti eksplozivi.
1938 Stari trg – Tabor

1938 Stari trg – Tabor

Stare slike (Cerknica), 21. oktober ― Na binkoštno nedeljo, 6. junija 1938, so v Starem trgu združili tabor cerkniškega dekliškega in fantovskega okrožja z blagoslovitvijo novega praporja starotrškega Prosvetnega društva. Množice so se začele zbirati že zgodaj zjutraj. Pripeljali so se z vseh strani z okrašenimi vozovi, avtobusi ali avtomobili. Pokroviteljstvo nad taborom je prevzel ban Natlačen, ki pa je zaradi […]
še novic