15. avgusta 1847 se je rodil Ivan Skuhala, teolog, nabožni pisatelj in prevajalec

Kamra.si, 15. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. avgusta 1847 se je pri Sv. Tomažu pri Ormožu rodil Ivan Skuhala, teolog, nabožni pisatelj in prevajalec. Umrl je 18. februarja 1903 v Ljutomeru. Ivan Skuhala se je rodil pri Sv. Tomažu pri Ormožu kot sin kmečkih staršev. Osnovno šolo je obiskoval v Radgoni, v Mariboru je zaključil gimnazijo in nato študiral bogoslovje. Bil je kaplan v Žalcu in po smrti Jožefa Rozmana provizor v Slovenskih Konjicah. V letih 1875–1886 je bil profesor moralke na mariborskem bogoslovnem učilišču, od leta 1886 do smrti pa župnik in dekan v Ljutomeru. Za dekana je bil imenovan 15. oktobra 1887.

15. avgusta 1922 je umrl Jaka Štoka, slovenski gledališki igralec, režiser, pisatelj in založnik

Kamra.si, 15. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. avgusta 1922 je umrl Jaka Štoka, slovenski gledališki igralec, režiser, pisatelj in založnik. Rodil se je 5. julija 1867.  Vsestranski gledališki ustvarjalec Jaka Štoka se je rodil v Kontovelu pri Trstu, 5. julija 1867. Po letu 1891 je služboval v odvetniških pisarnah v Trstu, leta 1914 pa odprl prvo slovensko knjigarno v mestu, kjer je izdajal in zalagal slovenske knjige. Že leta 1902 je dal pobudo za ustanovitel Dramatičnega društva v Trstu in postal njegov intendant, režiser in igralec. Dve sezoni je vodil tudi gledališko skupino v Narodnem domu ter napisal nekaj dramskih besedil. Umrl je 15. avgusta 1922 v Trstu. Vir: http://sigledal.org/geslo/Jaka_%C5%A0toka

15. avgusta 1893 je umrl Fran Gestrin, pesnik, pisatelj in prevajalec

Kamra.si, 15. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. avgusta 1893 je v Ljubljani umrl Fran Gestrin, pesnik, pisatelj in prevajalec. Rodil se je 1. decembra 1865 v Ljubljani. Gestrin je na Dunaju študiral pravo ter nadaljeval študij zgodovine in zemljepisa v Gradcu. Kot srednješolski profesor je poučeval v Gorici in Mariboru ter zaradi tuberkoloze prenehal službovati in nato do smrti živel v Ljubljani.

15. avgusta 1769 se je rodil Napoléon Bonaparte

Kamra.si, 15. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. avgusta 1769 se je rodil Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I. Umrl je 5. maja 1821. Napoleon Bonaparte je bil sin uradnika plemiškega rodu na Korziki (v sporu s francosko oblastjo). Znotraj družine so govorili samo korziško. Že od rane mladosti se je šolal na kadetski šoli v Briennu, zatem pa na Francoski vojaški akademiji. Napoléon je bil karizmatični vodja Francije od leta 1799, 18. maja 1804 pa se je oklical za prvega cesarja Francije z imenom Napoléon I le Grand (Napoleon I »Veliki«). Njegova vladavina je trajala do 6. aprila 1814. Zavzel in vladal je večini Zahodne in Srednje Evrope. Napoléon je imenoval mnogo članov družine Bonaparte za monarhe, vendar v glavnem niso preživeli njegovega padca s prestola. Napoléon je veljal za enega tako imenovanih »razsvetljenih monarhov«.  

15. avgusta 1906 se je rodil Ivan Bavdaž, sadjarski strokovnjak

Kamra.si, 15. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. avgusta 1906 se je v Dornberku rodil Ivan Bavdaž, sadjarski strokovonak. Umrl je 16. decembra v Ljubljani.  Po končanem sedmem razredu gimnazije v Gorici je Ivan Bavdaž 1923. leta emigriral v Jugoslavijo ter 1924. leta končal kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu in zadružni tečaj v Ljubljani (1924-1925). Po vrnitvi v Italijo in odsluženju vojaščine je končal višjo kmetijsko šolo v Coneglianu (1928) ter opravil strokovni izpit v Padovi z diplomo za potujočega učitelja (maestro provinciale).  Pospeševal je sadjarstvo in vinogradništvo ter prirejal tečaje v Velikih Žabljah, Štanjelu, Vipolžah, na Dobrovem in v Vrhpolju pri Vipavi, kjer je bil spomladi 1930. leta zadnji kmetijski tečaj v slovenskem jeziku. Urejal je zasebne nasade v Oslavju, na Dobrovem in v Vipolžah, služboval je v vrtnariji Erwin de Pasca v Portorožu, kjer je uredil nasad breskev. Leta 1933 se je ponovno preselil v Jugoslavijo. Služboval je kot pomočnik okrajnega referenta v Krškem ter vodil drevesnici in trtnici v Leskovcu in Kostanjevici.  

15. avgusta 1959 je umrl Pavel Golia, častnik, pesnik in dramatik

Kamra.si, 15. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. avgusta 1959 je v Ljubljani je umrl Pavel Golia (psevdonim Pavel Ludovikov), slovenski častnik, pesnik in dramatik. Rodil se je 10. aprila 1887 v Trebnjem. Končal je nižjo gimnazijo v Novem mestu in nato kadetnico v Karlovcu. Kot častnik je služboval v Trstu in Ljubljani. Leta 1914 je bil poslan na fronto v Galicijo, kjer je s svojo enoto prestopil na rusko stran. Leta 1917 je vstopil v rusko armado. Leta 1919 se je vrnil v Ljubljano, kjer se je povsem posvetil književnosti in gledališču. Bil je dramaturg ter intendant gledališč v Ljubljani, Osijeku in Beogradu. Leta 1945 je postal upravnik Slovenskega narodnega gledališča, od leta 1953 pa je bil redni član SAZU. Objavljal je zbirke pesmi, drame ter gledališke igre za otroke.

14. avgusta 1808 se je rodil Štefan Kočevar, zdravnik in politik

Kamra.si, 14. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. avgusta 1808 se je v Središču ob Dravi rodil Štefan Kočevar, zdravnik in politik. Umrl je 22. februarja 1883 v Celju. Štefan Kočevar je po gimnaziji v Mariboru nadaljeval šolanje na graškem liceju, leta 1829 končal filozofijo, medicino pa leta 1834 na Dunaju. Služboval je v Celju in Podčetrtku, po letu 1851 pa se je v Celju naselil za stalno. Za slovenstvo in slovanstvo se je opredelil že v času študija v Gradcu, vzdrževal stike z Matjašičem, Miklošičem in Cafom, postal pa je tudi velik prijatelj Stanka Vraza in njegovega ilirizma. V prelomnem obdobju okrog leta 1848 si je prizadeval za tesnejšo povezavo med Slovenci in Hrvati, kot slovenski predstavnik sodeloval na novem hrvaško-dalmatinsko-slavonskem saboru, vendar brez večjega uspeha.

Dnevi poezije in vina 2018

Kamra.si, 13. avgust ― Dnevi poezije in vina, eden najbolj prepoznavnih mednarodnih pesniških festivalov v tem delu Evrope, ki združuje pesniško in enološko umetnost, vsako leto v zadnjih toplih avgustovskih dneh obiskovalcem ponudi pesniška, enološka, kulinarična, glasbena, vizualna in številna druga nepozabna doživetja, ki oživijo ozke uličice srednjeveškega Ptuja. Tradicionalni Večeri pred Dnevi se bodo 21. avgusta 2018 odvijali na prizoriščih po vsej Sloveniji, zgoščen festivalski program pa bo potekal med 22. in 25. avgustom na osrednjem prizorišču na Ptuju. Letošnji festival postavlja v fokus sodobno poezijo v španskem jeziku. Zastopali jo bodo trije španski pesniki: Carlos Aganzo, Mercedes Cebrián in Erika Martínez.Častna gosta letošnjega festivala bosta ena izmed najbolj prepoznavnih izraelskih pesnic Agi Mishol in nemški pesnik, urednik ter predsednik Bavarske akademije lepih umetnosti Michael Krüger. Posebna pozornost bo posvečena poeziji slovenskega pesnika Jureta Detele (1951-1992), katerega zbrana dela so nedavno izšla v knjižni zbirki Beletrina.  Nadaljevali bomo tudi sodelovanje z berlinsko Allianz Kulturstiftung ter skupnim projektom Odprto pismo Evropi. Seveda pa ne bomo izpustili niti aktivnosti v okviru pesniške platforme Versopolis, promenade poezije, vinskega programa, zasebnih branj, otroškega programa, muzejskih delavnic za odrasle, posebnih klavirsko-pesniških poslastic, koncerta sodobne umetnostne glasbe in drugega dogajanja, ki vsako leto pritegne največ obiskovalcev.  Vsak večer bomo prisluhnili tudi glasbi. Na otvoritvi bodo z nami Mia Žnidarič in trio, četrtkov večer bo popestrila avstrijska skupina Month of Sundays, petkovega Tori Tango, za zaključek festivala pa se obeta nastop Vlada Kreslina in Malih bogov. Več informacij o programu festivala je na voljo v PROGRAMSKI KNJIŽICI. Vljudno vabljeni!  

O, krasni verzi!

Kamra.si, 13. avgust ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vas v petek, 24. avgusta 2018, od 17.–20. ure vabi na Ptujski grad, na drugo andragoško delavnico oblikovanja in izdelave nakita. Delavnica bo potekala v okviru festivala Dnevi poezije in vina. V uvodu bo arheologinja predstavila izbran antični nakit iz arheoloških zbirk Pokrajinskega muzeja Ptuj – Ormož ter pripomočke za pisanje v antiki. Uvodu bo sledil ustvarjalni del: vsak udeleženec bo izbral antični ali sodobni verz, ki mu bo služil za inspiracijo, in iz ponujenega materiala izdelal unikatno ogrlico z verzi. Delavnica je namenjena odraslim (18+) in je brezplačna. Za material in orodje bo poskrbel muzej. Število udeležencev je omejeno. Prijave sprejemajo na naslovu: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloak61ecf9ebd3005bf27dfe2c35db10291c').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addy61ecf9ebd3005bf27dfe2c35db10291c = 'muzej.ptuj' + '@'; addy61ecf9ebd3005bf27dfe2c35db10291c = addy61ecf9ebd3005bf27dfe2c35db10291c + 'pmpo' + '.' + 'si'; var addy_text61ecf9ebd3005bf27dfe2c35db10291c = 'muzej.ptuj' + '@' + 'pmpo' + '.' + 'si';document.getElementById('cloak61ecf9ebd3005bf27dfe2c35db10291c').innerHTML += ''+addy_text61ecf9ebd3005bf27dfe2c35db10291c+''; . Vljudno vabljeni!
Prešernova Zdravljica, 1944

Prešernova Zdravljica, 1944

Fototeka MNZS, 13. avgust ― »Edinost, sreča, sprava …« so stihi, ki so tako premotili cenzorje Prešernove Zdravljice, da bi lahko pesem objavil v Poezijah le pod pogojem, če bi docela izpustil omenjeno četrto kitico. Pesnik je ni želel okrniti in je svoj rokopis križno prečrtal. Zdravljica je bila tako prvič objavljena šele štiri leta po nastanku, v prelomnem letu 1848, ki sta ga zaznamovali pomlad narodov in marčna...

13. avgusta 1986 je umrl Ivan Zelko, duhovnik in zgodovinar

Kamra.si, 13. avgust ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. avgusta 1986 je v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah umrl Ivan Zelko, duhovnik in zgodovinar. Rodil se je 14. maja 1912 v Črenšovcih. Po osnovni šoli v domačem kraju ter gimnaziji v Murski Soboti in Ljubljani, se je odločil za študij teologije v Mariboru, kjer je bil leta 1935 tudi posvečen v duhovnika. Kot mlad duhovnik je služboval v več župnijah v Pomurju, v vojnem metežu druge svetovne vojne pa nekaj časa tudi na Madžarskem. Od leta 1946 do smrti, to je polnih štirideset let, pa je bila njegova duhovniška postaja Špitalič pri Slovenskih Konjicah.
Rakek 1966/67 – 7.a razred

Rakek 1966/67 – 7.a razred

Stare slike (Cerknica), 13. avgust ― Pred nami je klasična slika ob koncu šolskega leta 7.a razreda pred osnovno šolo na Rakeku. Učenci slikani v družbi razredničarke Silve Kogej. Tudi že pred več kot petdesetimi leti je delovala medsebojna pomoč. Bližal se je končni izlet. Žal pa se ga nekateri učenci ne bi udeležili zaradi finančnih težav. Pa se pojavi ena […]
še novic