1930 Snežnik – Na lov

1930 Snežnik – Na lov

Stare slike (Cerknica), 1. april ― Snežniška gospoda se odpravlja na lov. Lov in ribolov na snežniškem posestvu nista predstavljala močne gospodarske panoge oziroma nuje. Lov je bil cenjena zabava. Tja je na lov zahajal sam cesar Franc Jožef I., z ribolovom pa niso imeli veselja. V grajskem ribniku in bližnjih potokih so lovili za grajsko kuhinjo. Veleposestvo Snežnik je in […]
Objava petih vicev sedmega izbora

Objava petih vicev sedmega izbora

SEM, 31. marec ― Uredniški odbor je izbral šesti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Gresta Corona in Gripa na kavo. Gripa se pritožuje: »Nobenega dela nimam!« Pravi Corona: »Ja seveda, saj nimaš pravega marketinga.« -------------------- Kratko sporočilo poštarju, kateri mi nosi položnice: #ostanidoma -------------------- Policija je prijela dva migranta, ki sta tihotapila pet Slovencev med občinami. -------------------- Če otroci v šoli motijo proces, jih pošljejo domov. Ali sedaj velja, da jih lahko, če motijo delovni proces, pošljem v šolo? -------------------- Policija svetuje: v avtu na vidnem mestu ne puščajte vrednejših stvari kot so konzerve, makaroni, toaletni papir,... Seznam vseh izbranih vicev
Sužidska planina poleti 1951

Sužidska planina poleti 1951

SEM, 31. marec ― Besedilo in fotografije so prepisani in urejeni zapiski Borisa Orla, ravnatelja Etnografskega muzeja v Ljubljani, ki je s svojo ekipo raziskoval v Breginjskem kotu julija 1951. Planino je obiskal, fotografiral, se srečal s pastirji in popisal njihova pričevanja 12. in 13. julija 1951.
1914 Št. Peter/Pivka – Andrej Janežič

1914 Št. Peter/Pivka – Andrej Janežič

Stare slike (Cerknica), 31. marec ― Andrej Janežič, tast Alojza Tomca, je bil vpoklican v avstro-ogrsko vojsko že leta 1914. V svojih spominih, zabeleženih okoli leta 1986, ga omenja tudi Matevž Mlakar, Lohnetov oče iz Markovca, prav tako avstro-ogrski vojak, ki pravi, da so takoj za aktivnimi vpoklicali letnike 1894, a očitno med njimi precej zgodaj, dober mesec po začetku vojne 28. julija 1914, […]
Objava petih vicev šestega izbora

Objava petih vicev šestega izbora

SEM, 30. marec ― Uredniški odbor je izbral šesti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Koliko časa koronavirus preživi na položnicah? Jaz jih bom pustil kakšen mesec v karanteni za ziher. -------------------- Samoizolacijski nasvet: Sami se ostrižite. To vas bo še dodatno motiviralo, da ne boste upali iz hiše še vsaj kakšen teden. -------------------- Že kdo ve, če se že lahko tuširamo ali si še vedno samo umivamo roke? -------------------- Osnovna šola, pouk na daljavo, kemija, domača naloga: Kaj veš o Marie Curie? Odgovor učenke: Pravilno se napiše Mariah Carey. -------------------- Sestra pride iz ordinacije v čakalnico: Zaradi tajnosti podatkov vas ne smem klicati po imenih. Kdor ima koronavirus, naj gre naprej. Seznam vseh izbranih vicev
Novice: Tolminski muzej v času koronavirusa

Novice: Tolminski muzej v času koronavirusa

Tolminski muzej, 30. marec ― Čeprav je v času koronavirusa Tolminski muzej za obiskovalce zaprt, ostajamo z vami. Sedemdeset let našega delovanja in skrbi za kulturno dediščino Gornjega Posočja želimo čim širše predstaviti, a žal zaradi spremenjenih razmer nekaterih načrtovanih aktivnosti ne bomo mogli izpeljati. Smo pa zato na naši spletni strani v posebni rubriki Izpostavljeno pripravili izbor vsebin, ki si jih lahko ogledate na daljavo. Vabimo ...
Kaj pomenijo podnebne spremembe za ohranjanje naravne in kulturne dediščine?

Kaj pomenijo podnebne spremembe za ohranjanje naravne in kulturne dediščine?

SEM, 30. marec ― Ekstremni vremenski dogodki, kot so vročinski valovi, neurja, poplave, suše in požari, vplivajo na našo naravno krajino (uničevanje koralnih grebenov, izginjanje obalnih predelov, krčenje gozdov), uničujejo mesta in s tem zgodovinske stavbe ter v muzejih in galerijah shranjeno dediščino, prav tako pa vplivajo na izgubo znanj in praks, ki so nesnovna kulturna dediščina človeštva. Pomislimo samo na poplavljene Benetke, kjer voda spodjeda celotno mesto, sol pa ogroža tudi freske in slike v cerkvah in muzejih. UNESCO je na 39. generalni konferenci leta 2017 sprejel Strategijo za delovanje proti podnebnim spremembam (2018-2021), s katero naj bi pripomogel k varovanju in ohranjanju kulturne dediščine, ki jo ogrožajo podnebne spremembe. To naj bi dosegel s krepitvijo izobraževanja, znanosti, kulture in komuniciranja informacij o podnebni krizi, pri tem pa so pisci strategije pozornost namenili tudi promociji kulturne raznolikosti in varovanja dediščine. Na UNESCU poudarjajo pomen lokalnih tradicionalnih znanj o rastlinah, živalih in naravnih fenomenih, ki nas lahko usmerijo k bolj trajnostni prihodnosti. Kot opozarjajo pisci članka Cultural heritage has a lot to teach us about climate change, pa je smiselno upoštevati tudi izkušnje z ohranjanjem kulturnih spomenikov na območjih, ki se na spremembe že prilagajajo. ICOMOS (Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja), Google in CyArk (nevladna organizacija, ki skrbi za digitalizacijo dediščine) so kot partnerji v projektu Heritage On the Edge (Dediščina na robu) predstavili pet spomenikov Unescove svetovne dediščine, ki je ogrožena zaradi podnebnih sprememb. Predstavili so negativne učinke teh sprememb na izbrane spomenike, poudarili pomen vključevanja lokalnega prebivalstva v boju za njihovo ohranitev, pripravili pa so tudi 3D modele območij, stavb in posameznih elementov dediščine. Nacionalni park Rapa Nui s polinezijskega Velikonočnega otoka, ki spada pod državo Čile, je znan po svojih približno 900 ohranj
Cerknica 1953/54 — 1. razred

Cerknica 1953/54 — 1. razred

Stare slike (Cerknica), 30. marec ― Cerkniški fotograf Jože Žnidaršič je slikal učence in učenke prvega razreda v šolskem letu 1953/54. Fotografija je nastala neko jesensko popoldne, ker so takrat učenci od prvega do četrtega razreda obiskovali pouk popoldne. Prav hladno ni bilo, saj so nekateri fantje bosi in samo eden je v dolgih hlačah. Učenci so se postavili na šolsko […]
Top 5 preteklega tedna

Top 5 preteklega tedna

SEM, 29. marec ― Spoštovane obiskovalke, spoštovani obiskovalci, SEM na spletni strani ponuja pestro paleto zanimivih vsebin, z izborom top 5 tedna pa vas želimo še posebej opozoriti na teme, ki so najbolj zaznamovale delo Slovenskega etnografskega muzeja v prejšnjem tednu. Želimo si, da vam izbor gradiva prinaša nova znanja in vedenja o vrednotah  naše dediščine, vam nudi odmik v času krize in vas vsestransko obogati in opogumi.  Slovenski etnografski muzej deluje od doma in je z vami doma. dr. Tanja Roženbergar, direktorica Za vas sem pripravila izbor TOP 5 PRETEKLEGA TEDNA. Vabim vas, da nam sledite na naši spletni strani in socialnih omrežjih, trudimo se za vas! 1. SEM JE STROKOVNO SODELOVAL PRI PRIPRAVI MULTINACIONALNE NOMINACIJE TRADICIJE REJE LIPICANCEV Slovenski etnografski muzej je strokovno sodeloval pri pripravi multinacionalne nominacije Tradicije reje lipicancev za vpis na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, ki je bila ta teden oddana na sedež Unesca. Pri nominaciji so poleg Slovenije, ki je nominacijo tudi koordinirala, sodelovale še Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Madžarska, Italija, Romunija in Slovaška. 2. NAPOVED RAZSTAVE O BRANISLAVI SUŠNIK Leto 2020 je posvečeno 100-letnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenski znanstvenici, etnologinji in antropologinji, ki je živela in delala v Paragvaju. Njen rojstni dan je bil 28. marca. Slovenski etnografski muzej ob tem jubileju napoveduje osrednjo mednarodno razstavo »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju«, ki jo načrtuje v novembru 2020. 3. ZBIRANJE VICEV ALI »KORONSKI HUMOR« SEM od 20. marca naprej zbira vice oz. šale na temo koronavirusa, pandemije, izolacije. Nasmejmo se se daleč drug od drugega - skupaj! Če tudi sami poznate kakšno dobro šalo na to temo nam jo pošljite na Vici.SEMuzej@gmail.com. 4. SEM Z ZGODBAMI PREDMETOV Kustosi SEM z vami delijo zgodbe predmetov po svojem izboru. Gre za predmete, ki imajo zaradi posameznikove zgo
1943 Cerknica – Pred cerkvijo

1943 Cerknica – Pred cerkvijo

Stare slike (Cerknica), 28. marec ― Slika je nastala leta 1943 v obzidju pred cerkniško cerkvijo na lep sončen dan. Slikani sta sestri Slava in Darinka Logar in Slavina hčerka Ladi. Neznani fotograf jih je prav počakal, ko so se približevale cerkvi. Lepo so se mu nasmehnile. Oblečene v lepe poletne obleke, mati in hči imata celo obleke iz enakega blaga. Darinka […]
Objava petih vicev petega izbora

Objava petih vicev petega izbora

SEM, 27. marec ― Uredniški odbor je izbral peti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: A ima kdo sobno kolo za prodat? Rabim ga nujno za v službo! -------------------- Nove slovenske kletvice (pred trgovino): - Naj ti voda zalije vse zaloge sekret papirja. - Naj ti iskra kresne ves tisti alkohol za razkuževanje. - Naj ti zelena plesen požre ves kvas kar ga imaš. -------------------- "Peter ima 42 sličic in babica mu jih je kupila še 27. Koliko ima Peter skupaj vseh sličic?" "Otroci, ne nasedajte tem fintam! To je zavajujoče vprašanje, saj babica ne sme nikamor iz hiše! Tako da je pravi odgovor 42!". -------------------- Imam sosedo, ki se pogovarja s svojim mačkom, kot da bi jo ta razumel. Ko sem to povedal svojemu psu, sva umrla od smeha. -------------------- Nasvet za čas karantene: vsak drugi dan probajte kavbojke, ker trenirka in pižama dajeta vtis, da je vse ok. Seznam vseh izbranih vicev
Objava petih vicev petega izbora

Objava petih vicev petega izbora

SEM, 27. marec ― Uredniški odbor je izbral peti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: A ima kdo sobno kolo za prodat? Rabim ga nujno za v službo! -------------------- Nove slovenske kletvice (pred trgovino): - Naj ti voda zalije vse zaloge sekret papirja. - Naj ti iskra kresne ves tisti alkohol za razkuževanje. - Naj ti zelena plesen požre ves kvas kar ga imaš. -------------------- "Peter ima 42 sličic in babica mu jih je kupila še 27. Koliko ima Peter skupaj vseh sličic?" "Otroci, ne nasedajte tem fintam! To je zavajujoče vprašanje, saj babica ne sme nikamor iz hiše! Tako da je pravi odgovor 42!". -------------------- Imam sosedo, ki se pogovarja s svojim mačkom, kot da bi jo ta razumel. Ko sem to povedal svojemu psu, sva umrla od smeha. -------------------- Nasvet za čas karantene: vsak drugi dan probajte kavbojke, ker trenirka in pižama dajeta vtis, da je vse ok. Seznam vseh izbranih vicev
Napovedujemo razstavo »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju«

Napovedujemo razstavo »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju«

SEM, 27. marec ― Leto 2020 je posvečeno 100-letnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenski znanstvenici, etnologinji in antropologinji, ki je živela in delala v Paragvaju. Njen rojstni dan je 28. marca. Slovenski etnografski muzej ob tem jubileju napoveduje osrednjo mednarodno razstavo »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju«, ki jo načrtuje v novembru 2020. Razstava nastaja s sodelovanjem Slovenskega etnografskega muzeja in Etnografskega muzeja »dr. Andrés Barbero« iz Asuncióna v Paragvaju, v katerem je slovenska raziskovalka dr. Branislava Sušnik vse do svoje smrti delala in živela ter bila njegova dolgoletna direktorica. Osrednji lik razstave je ženska, intelektualka, ki pride leta 1947 v Buenos Aires in se odloči za samostojno pot. Svoje življenje posveti izključno znanstvenemu delu, 45 let je vodila Etnografski muzej »Andrés Barbero« in predavala etnologijo na Universidad Nacional de Asunción. Za dosežke v znanosti je dr. Sušnikova prejela najvišja nacionalna priznanja Paragvaja. Razstava tako z originalnim predmetnim, dokumentarnim in fotografskim gradivom predstavlja življenjsko zgodbo slovenske etnologinje in antropologinje, njene znanstvene in muzeološke dosežke ter dokumentacije njenih terenskih raziskovalnih odprav med staroselci Paragvaja. Prikazala bo 5 etničnih staroselskih skupin Paragvaja, katerim je raziskovalka namenila največ pozornosti. Avtorsko ekipo sestavljajo dr. Mojca Terčelj, avtorica razstave (zunanja sodelavka, Univerza na Primorskem) ter članice in član programskega sveta: Adelina Pusineri in Raquel Zalazar (Etnografski muzej »dr. Andrés Barbero«), dr. Marko Frelih in dr. Tanja Roženbergar (Slovenski etnografski muzej) ter dr. Irene Mislej. Oblikovalki razstave sta mag. Jasna Kralj Pavlovec in Daniela Grgić.
Razstava »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju«

Razstava »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju«

SEM, 27. marec ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 27. marec 2020 Razstava »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju« Leto 2020 je posvečeno 100-letnici rojstva dr. Branislave Sušnik, slovenski znanstvenici, etnologinji in antropologinji, ki je živela in delala v Paragvaju. Njen rojstni dan je 28. marca. Slovenski etnografski muzej ob tem jubileju napoveduje osrednjo mednarodno razstavo »La Doktora, slovenska raziskovalka v Paragvaju«, ki jo načrtuje v novembru 2020. Razstava nastaja s sodelovanjem Slovenskega etnografskega muzeja in Etnografskega muzeja »dr. Andrés Barbero« iz Asuncióna v Paragvaju, v katerem je slovenska raziskovalka dr. Branislava Sušnik vse do svoje smrti delala in živela ter bila njegova dolgoletna direktorica. Avtorsko ekipo sestavljajo dr. Mojca Terčelj, avtorica razstave (zunanja sodelavka, Univerza na Primorskem) ter članice in član programskega sveta: Adelina Pusineri in Raquel Zalazar (Etnografski muzej »dr. Andrés Barbero«), dr. Marko Frelih in dr. Tanja Roženbergar (Slovenski etnografski muzej) ter dr. Irene Mislej. Oblikovalki razstave sta mag. Jasna Kralj Pavlovec in Daniela Grgić. Slovenski etnografski muzej in Etnografski muzej »dr. Andrés Barbero« iz Asunciona sta začela sodelovati že leta 1997, ko je paragvajski muzej podaril Slovenskemu etnografskemu muzeju zbirko tridesetih predmetov staroselcev (Mbyá-Guaraní, Aché-Guayakí, Nivaclé, Ayoreo in Chamacoco). Leta 2018 sta muzeja podpisala posebno pismo o nameri o raziskavi in pripravi skupne razstave, posvečene spominu in delu znanstvenice in raziskovalke. Razstava se odpira leta 2020, ob 100 letnici rojstva dr. Sušnikove in v sklopu različnih dogodkov, ki bodo ob tem jubilejnem letu organizirani v Sloveniji in Paragvaju. Osrednji lik razstave je ženska, intelektualka, ki pride leta 1947 v Buenos Aires in se odloči za samostojno pot. Svoje življenje posveti izključno znanstvenemu delu, 45 let je vodila Etnografski muzej »Andrés Barbero« in predavala etn
Predstavitev izdelave poslikanih panjskih končnic na Kitajskem

Predstavitev izdelave poslikanih panjskih končnic na Kitajskem

SEM, 27. marec ― Konservatorji-restavratorji delujemo na širokem polju znanj med znanostjo in umetnostjo, ki so danes nujna za uspešno opravljanje naših nalog. Veščine, ki jih ob tem razvijamo, so vedno bolj zaželene pri oblikovanju promocijskih in izobraževalnih vsebin. Slovenski etnografski muzej je leta 2018 sodeloval na mednarodnem sejmu „Tretji pisani svet, razstava in predstavitev držav vzdolž svilne poti” v Pekingu na Kitajskem. Tema predstavitve je bila slovenska čebelarska dediščina. Kot osrednji predmet smo predstavili poslikano panjsko končnico, likovno in vsebinsko zanimiv predmet, ki se je pri nas razvil sredi 18. stoletja in je unikaten v svetovnem merilu. V ta namen smo izdelali celovit predstavitveni in pedagoški program, ki je temeljil na predstavitvi izdelave poslikane panjske končnice in delavnici, kjer so si udeleženci lahko sami izdelali poslikano panjsko končnico. Tako so preko ustvarjalnega procesa spoznavali sam postopek izdelave, se seznanili z motiviko in kratko zgodovino panjskih končnic. Predvsem mlajše obiskovalce je navduševala uporaba čopiča in barv, s katerimi so ustvarjali svoj pisani svet.
1959 Gorenje Otave – Vdovec

1959 Gorenje Otave – Vdovec

Stare slike (Cerknica), 27. marec ― Tisto poletje leta 1959, ko jim je spomladi umrla mati, so se Malčkove deklice fotografirale z očetom vdovcem – Antonom Purkartom. Stanka na desni je izpolnila sedem let, Zvonka šest in Anita 3 leta. Sestrice Nevenke, ki se je rodila en dan, preden je mati umrla, je bila tedaj že v skrbništvu tete Angelce Ankele, […]
še novic