17. oktobra 1964 je v Topolšici umrl Avgust Kuhar, urednik, elektrotehnik, novinar in železar

Kamra.si, 17. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. oktobra 1964 je v Topolšici umrl Avgust Kuhar, urednik, elektrotehnik, novinar in železar. Rodil se je 23. avgusta 1906 v Kotljah.   V Mariboru je najprej obiskoval humanistično gimnazijo in kasneje prestopil na tehniško srednjo šolo v Ljubljani; diplomiral je na elektrotehniškem oddelku leta 1929. Potem je odšel k bratu Alojzu Kuharju v Francijo, se dobro naučil jezika in poskusil študirati. Eno leto je bil v La Croixu, drugo (1930) v Pompeyu blizu Nancyja. Tu je bil »inženir-stažist« in hkrati študent. Vmes je bil v Strasbourgu, v Parizu pa je dokončal tudi žurnalistični tečaj. Potem je šel domov služit vojaški rok. Uspešno je končal šolo za rezervne oficirje. Po tistem seveda ni bilo več časa ne za Francijo, ne za študij kjerkoli drugje.

16. oktobra 1887 je v Pragi umrl Gustav Adolf Lindner, pedagog

Kamra.si, 17. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. oktobra 1887 je v Pragi umrl Gustav Adolf Lindner, pedagog. Rodil se je 11. marca 1828 v Roždalovicah (Češka).   Šolal se je v Pragi in Litomericah. Starši so želeli, da bi postal duhovnik, toda sam se je odločil za drugo pot. V revolucionarnem letu 1848 se šolal v Pragi, se sam udeležil dogajanja, poslušal na univerzi odlične predavatelje iz fiziologije, psihologije in slavistike in se usposobil za profesorja v srednjih šolah.  

1971 Nova vas – Srđan Ribarović

Stare slike (Cerknica), 16. oktober ― Delo predvojnega bloškega moškega pevskega zbora Deteljica je prekinila vojna leta 1941. Po vojni sta kratko obdobje delovala moški zbor pri Prosvetnem društvu in nato zbor Kmetijske zadruge, ki ju je vodil ravnatelj France Čebohin. Po ukinitvi samostojne KZ Nova vas je ugasnilo tudi delo zadružnega zbora. Zavzeti pevci so pod vodstvom domačina Franceta Zgonca […]

16. oktobra 1850 se je na Vranskem rodil Mihael Bergmann, zdravnik in hmeljar

Kamra.si, 16. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. oktobra 1850 se je na Vranskem rodil Mihael Bergmann, zdravnik in hmeljar. Umrl je 12. decembra 1911 v Gradcu. Po končanem šolanju in študiju medicine leta 1873 se je kot zdravnik splošne prakse leta 1875 naselil v Žalcu in se poročil z Žalčanko Fani Roblek. Bil je uspešen in priljubljen zdravnik, saj so k njemu hodili ne samo iz Savinjske doline, temveč tudi iz Koroške in Kranjske. Bil je tudi član občinskega odbora, soustanovitelj gasilskega društva, član odbora Savinjske posojilnice, član Društva za olepšanje trga Žalec, sodeloval je pri organizaciji in ustanovitvi žalske elektrarne. Svoj prosti čas pa je namenil pospeševanju hmeljarstva. Bil je dolgoletni predsednik Hmeljarskega društva in leta 1902 ustanovljene zadruge Hmeljarna. Uspešno se je udeleževal lokalnih in svetovnih hmeljskih razstav in bil tako med tistimi, ki so savinjskemu hmelju priborili svetovni sloves. Po težki operaciji je umrl v bolnišnici v Gradcu. Pokopan je na žalskem pokopališču. Vir: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/dr-bergmann-mihael/

SEM odpira novo osrednjo razstavo Ljudska umetnost med domom in svetom

SEM, 15. oktober ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 12. oktober 2021 Slovenski etnografski muzej (SEM) v četrtek, 21. oktobra 2021, ob 19.00 odpira razstavo Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN. Avtorica koncepta razstave in kustosinja je dr. Bojana Rogelj Škafar, muzejska svétnica v SEM. Razstava, na kateri slovenska ljudska umetnost sreča globalno ljudsko umetnost NSK, preprašuje pomenski okvir ene od zbirk tradicije in jo postavlja ob zbirko artefaktov, ki nastajajo v sodobnih identifikacijskih družbenih procesih. Ob tem sporoča, da je ustvarjanje skupnostne identitete premišljen proces, v okviru katerega poteka tudi izbor simbolnih vizualnih sestavin, ki naj predstavljajo skupnost. V primeru slovenskega naroda so bili vir teh sestavin predmeti tradicijske kulture, v primeru državljanov države NSK pa sodobna umetniška produkcija NSK. Na eni strani je na razstavi predstavljenih več kot sto reprezentativnih predmetov iz zbirke slovenske ljudske umetnosti Slovenskega etnografskega muzeja, kot npr. preslice, sestavljanke v steklenici, modeli za mali kruhek, pipe, slike na steklo, znamenja, lesena plastika, votivne slike, votivi, na drugi strani je na ogled sodobna globalna produkcija ljudske umetnosti NSK – grafike, fotografije, plakati, artefakti in videi devetnajstih umetnikov, državljanov NSK države v času. Pobudnika oblikovanja zbirke ljudske umetnosti NSK sta skupina IRWIN in NSKSTATE.COM, hrani in zbira jo skupina IRWIN. SEM se pri interpretaciji pomenov muzejskih zbirk in predmetov osredotoča na spoznavanje razmerij med predmeti in njihovimi ustvarjalci ter uporabniki in na razumevanje vloge predmetov v procesu oblikovanja različnih identitet. V teh premislekih imajo pomembno vlogo predmeti iz zbirke ljudske umetnosti. Na prelomu 19. in 20. stoletja se je uveljavil termin ljudska umetnost. Gradivo, pojmovano kot ljudska umetnost, je ves čas enako, pogledi na njegov p

14. oktobra 2010 je na Ravnah na Koroškem umrl Jožef Lečnik, športnik in odbojkarski sodnik

Kamra.si, 14. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. oktobra 2010 je na Ravnah na Koroškem umrl Jožef Lečnik, športnik in odbojkarski sodnik. Rodil se je 4. marca 1947 na Ravnah na Koroškem.  Mednarodni odbojkarski sodnik Jožef Lečnik se je rodil leta 1947 na Ravnah na Koroškem in bil v mladostnih letih nogometaš Fužinarja in odbojkar Mislinje. Izšolal se je za strojnega kovača, se zaposlil v Železarni Ravne, leta 1969 pa končal še kovinarsko delovodsko šolo. Istega leta je spoznal bodočo ženo Danico iz Kaknja, ki je bila na obisku pri bratu na Ravnah, in leta 1970 se je z njo preselil v Bosno. Na njegovo pobudo so leta 1974, ko je končal srednjo strojno tehniško šolo, v Kaknju ustanovili odbojkarski klub Partizan in Lečnik je postal prvi trener ekipe. Ker ga je mikalo tudi sojenje, je maja 1974 opravil sodniški izpit, izpit za državnega sodnika štiri leta kasneje, 1983 pa v Sofiji še izpit za mednarodnega sodnika. Naziv sodnik svetovne odbojkarske zveze je nosil od leta 1994 do 1998. Zaradi vojne v Bosni se je z družino preselil v Slovenijo leta 1992. Jožef Lečnik je bil sodnik 27 let. V tem času je sodil 1.199 tekem, od tega 942 na ozemlju nekdanje Jugoslavije, največkrat, kar 122-krat, v Mariboru, 241 mednarodnih tekem, 14 tekem v deželni ligi na avstrijskem Koroškem in dve uradni tekmi obsojencem v zaporu v Londonu. Sodil je na petih balkanskih igrah, univerzijadi, na dveh evropskih prvenstvih, na štirih svetovnih prvenstvih, na dveh finalnih turnirjih svetovne lige, na treh evropskih super pokalih in na ameriškem pokalu. Zadnjo tekmo je sodil 30. oktobra leta 2001 v dvorani Tabor v Mariboru.  V sodniških krogih je bil izjemno čislan in ni naključje, da je bil eden od osmih pridruženih članov evropske sodniške organizacije. Kot delegat se je uveljavil na tekmah doma in v tujini, kjer je skrbel tudi za izobraževanje mlajših sodnikov. Z njegovo prehitro smrtjo je slovenski odbojkarski šport je ostal brez enega svojih najvidnejših predstavnikov. Vir: https://www.obrazislove
1965 Nova vas – Bloški pevci

1965 Nova vas – Bloški pevci

Stare slike (Cerknica), 13. oktober ― Z začetkom druge svetovne vojne je na Blokah prenehalo delo pevskega zbora Deteljica pri Društvu kmečkih fantov in deklet (DKFiD). Fantje in možje so prijeli za partizansko orožje, veliko jih je bilo leta 1942, ob italijanski ofenzivi, postreljenih ali poslanih v taborišča. Redki so se udinjali pri beli gardi ali nato pri domobrancih. Hudourniki vojne […]
Divji lovec, ki je rešil boginjo, občasna razstava in predavanje dr. Marka Freliha

Divji lovec, ki je rešil boginjo, občasna razstava in predavanje dr. Marka Freliha

SEM, 12. oktober ― V Koroškem pokrajinskem muzeju - Muzeju Slovenj Gradec bo med 13. oktobrom 2021 in februarjem 2022 na ogled občasna razstava Divji lovec, ki je rešil boginjo. V zgodovini slovenskih stikov z Afriko je zelo zanimivo obdobje tik pred prvo svetovno vojno. Takrat je v zahodnoafriški nemški koloniji Togo deloval znani slovenski izumitelj baron Anton Codelli. Za nemško podjetje Telefunken je vodil gradnjo radiotelegrafske postaje, pri organizaciji dela pa mu je pomagal njegov prijatelj Leo Poljanec. Skupaj sta ustvarila obsežno fotografsko dokumentacijo o velikem gradbenem projektu, o vsakdanjem življenju domačinov in različnih krajih afriške dežele v Gvinejskem zalivu. Posebno pozornost na razstavi pritegnejo fotografije iz snemanja prvega igranega filma v Afriki, ki so ga posneli leta 1914. Producent filma z naslovom Bela boginja iz Wangore je bil Codelli, filmsko vlogo divjega lovca pa je igral Poljanec. Za filmom se je izgubila vsaka sled, edinstvene fotografije prizorišča snemanja pa so danes shranjene v Slovenskem etnografskem muzeju. Odprtje razstave 13. oktobra 2021 ob 18.00 bo spremljalo predavanje avtorja razstave dr. Marka Freliha, kustosa SEM, ki bo z lastnimi posnetki predstavil, kaj je ostalo od velike radiotelegrafske postaje, kjer sta nepozabna afriška leta preživela Anton Codelli in Leo Poljanec. Razstavo je pripravil Koroški pokrajinski muzej v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem.  

Odkrito in zakrito v času osamosvajanja Slovenije

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 12. oktober ― Knjiga Jožeta Volfanda »Odkrito in zakrito v času osamosvajanja Slovenije: Celjski večeri 1989-1993«, ki je izšla v sozaložništvu Muzeja novejše zgodovine Celje, podjetja Fitmedia in Zgodovinskega arhiva Celje, skozi prizmo 19. Celjskih večerov, ki jih je avtor zasnoval in vodil, predstavi goste, ozadja in odmeve na te večere, v veliki meri pa preko teh večerov […] The post Odkrito in zakrito v času osamosvajanja Slovenije first appeared on Zgodovinski arhiv Celje - Hiša pisanih spominov.

12. oktobra 1904 se je na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici rodila Maksa Samsa, učiteljica in pesnica

Kamra.si, 12. oktober ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. oktobra 1904 se je na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici rodila Maksa Samsa, učiteljica in pesnica. Umrla je 18. marca 1971 na Dolnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici.  Maksa Samsa je bila peti od desetih otrok na veliki kmetiji, z mlinom in žago na reki Reki. Osnovno šolo z osmimi razredi je obiskovala v Trnovem v samostanu. Šolanje je nadaljevala v Ljubljani (dva letnika učiteljišča) in v Tolminu, kjer je leta 1923 diplomirala. Kot učiteljica se je med leti 1923 in 1926 zaposlila v Harijah pri Ilirski Bistrici. Potem je emigrirala v Jugoslavijo, kjer se je najprej zaposlila na Jezerskem nad Kranjem (1927-1928) in kasneje v Rovtah nad Logatcem (1928-1930). Uradno se je zaradi bolehnosti po polšestem letu službovanja vrnila domov (baje je bila zaradi naprednih misli in poučevanja v slovenskem jeziku odpuščena). Med leti 1943 in 1944 je delovala kot učiteljica v partizanski šoli v Vrbovem pri Ilirski Bistrici. Po vrnitvi v domači kraj je Maksa vsakodnevno oprtana z nahrbtnikom odšla med prijatelje v Ilirsko Bistrico, kjer je vsak dan prečkala strugo reke Reke ob mlinu. Pri zadnjem prečkanju Velike vode kot Reko imenujejo domačini je 18. marca 1971 omahnila v strugo in utonila, prav na rojstni dan njenega mladostnega prijatelja pesnika Srecka Kosovela. Pokopana je na domačem pokopališcu v Trnovem. Pesmi je začela pisati že v dijaških letih, ko je spoznala Srečka Kosovela. Njene pesmi so objavljale mnoge revije in časopisi: Ženski svet, Novi rod, Mladika, Zvonček, Naš glas, Ljubljanski zvon, Gruda, Odmevi Slovanskega sveta, Jutro in drugi. Njena prva samostojna zbirka Nekaj pesmi je izšla v Trstu leta 1934. Naslednja Bleščeče prevare je izšla leta 1966 v Ilirski Bistrici in njena dopolnjena izdaja leta 1983.Glavna tema njenih pesmi so nesreča, trpljenje, smrt, posmrtno življenje in ljubezen. Njena poezija je ženska lirika. Leta 1985 se je Matična knižnica v Ilirski Bistrici po njej poimenovala v Knjižnico Makse Samsa. Ob otvorit
še novic