16. junij 1912 - v Kranjski Gori ustanovljena prva gorska reševalna služba v Sloveniji

Kamra.si, 16. junij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. junij 1912 - Josip Tičar, Josip Demšar in Josip Stojc v Kranjski Gori ustanovijo prvo gorsko reševalno službo v Sloveniji. Jump to searchGorska reševalna zveza Slovenije (kratica GRZS) je organizacija, katere osnovna naloga je preventivna dejavnost in pomoč ponesrečenim ter onemoglim obiskovalcem gora. Vsebina in obseg dela sta se iz leta v leto širila z razvojem množičnega planinstva in gorništva ter drugih športov povezanih z gorami. Z Zakonom o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami je GRZS opredeljena kot javna služba za zaščito in reševanje in pomoč. GRZS od leta 2006 deluje kot samostojna zveza društev, ki se lahko samostojno vključuje v druge sorodne zveze. Pred organizacijskimi spremembami v letu 2006 je Gorska reševalna služba Slovenije delovala v okviru Planinske zveze Slovenije. GRZS je organizirana v 17 društvih/postajah, ki pokrivajo predalpski in alpski prostor v Sloveniji. Skupno deluje v organizaciji okrog 700 gorskih reševalcev različnih specialnosti. Predhodnica današnje je bila ustanovljena 16. junija 1912 v Kranjski gori pod okriljem takratnega Slovenskega planinskega društva in je kasneje delovala v različnih organizacijskih oblikah in v različnih političnih in ekonomskih ureditvah, najdlje pa v okviru Planinske zveze Slovenije. GRZS je tudi ustanovna članica Mednarodne komisije za reševanje v gorah (IKAR-CISA) in sodeluje z obmejnimi gorskimi reševalnimi postajami in deželnimi reševalnimi službami sosednjih držav. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Gorska_reševalna_zveza_Slovenije

Čajanka z Almo v Pokrajinskem muzeju Celje

Kamra.si, 15. junij ― Ljubiteljsko gledališče Teharje in Pokrajinski muzej  vabita na predstavo Čajanka z Almo, ki bo v soboto, 15. maja 2019, ob 18.30 in 20.45 v Dvorani Barbare Celjske v Knežjem dvoru (Trg Celjskih knezov.  (Vstop je omejen. Zaželene predhodne prijave na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloakd02a102e7d87aaea85308b8879708581').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addyd02a102e7d87aaea85308b8879708581 = 'info' + '@'; addyd02a102e7d87aaea85308b8879708581 = addyd02a102e7d87aaea85308b8879708581 + 'pokmuz-ce' + '.' + 'si'; var addy_textd02a102e7d87aaea85308b8879708581 = 'info' + '@' + 'pokmuz-ce' + '.' + 'si';document.getElementById('cloakd02a102e7d87aaea85308b8879708581').innerHTML += ''+addy_textd02a102e7d87aaea85308b8879708581+''; ) Predstava Čajanka z Almo – utrinki (njene) umetniške duše je pripoved Almine življenjske zgodbe skozi odsev njene duše, njenih sanj, njenega gledanja na svet, njenih hrepenenj in želja, ter njenega odnosa do svojih bližnjih in svojega življenja. Izvajata Anica Milanović in Sonja MlejnikScenarij in režija: Anica Milanović  V počastitev 130. obletnice rojstva popotnice in 100. obletnice njenega odhoda na pot okoli sveta.  

Čajanka z Almo v Pokrajinskem muzeju Celje

Kamra.si, 15. junij ― Ljubiteljsko gledališče Teharje in Pokrajinski muzej  vabita na predstavo Čajanka z Almo, ki bo v soboto, 15. junija 2019, ob 18.30 in 20.45 v Dvorani Barbare Celjske v Knežjem dvoru (Trg Celjskih knezov).  (Vstop je omejen. Zaželene predhodne prijave na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. document.getElementById('cloakba6663f0e51db48321576fbfaa3f2854').innerHTML = ''; var prefix = 'ma' + 'il' + 'to'; var path = 'hr' + 'ef' + '='; var addyba6663f0e51db48321576fbfaa3f2854 = 'info' + '@'; addyba6663f0e51db48321576fbfaa3f2854 = addyba6663f0e51db48321576fbfaa3f2854 + 'pokmuz-ce' + '.' + 'si'; var addy_textba6663f0e51db48321576fbfaa3f2854 = 'info' + '@' + 'pokmuz-ce' + '.' + 'si';document.getElementById('cloakba6663f0e51db48321576fbfaa3f2854').innerHTML += ''+addy_textba6663f0e51db48321576fbfaa3f2854+''; ) Predstava Čajanka z Almo – utrinki (njene) umetniške duše je pripoved Almine življenjske zgodbe skozi odsev njene duše, njenih sanj, njenega gledanja na svet, njenih hrepenenj in želja, ter njenega odnosa do svojih bližnjih in svojega življenja. Izvajata Anica Milanović in Sonja MlejnikScenarij in režija: Anica Milanović  V počastitev 130. obletnice rojstva popotnice in 100. obletnice njenega odhoda na pot okoli sveta.  

15. junija 1867 se je rodil Ivan Grohar, slovenski slikar

Kamra.si, 15. junij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. junija 1867 se je v Spodnji Sorici rodil Ivan Grohar, slovenski slikar. Umrl je  19. aprila 1911 v Ljubljani. Slovenski slikar, poleg Riharda Jakopiča najpomembnejši med slovenskimi impresionisti. Spada v sam vrh slovenske likovne umetnosti 20. stoletja. Vidno je vplival na razvoj slovenskega slikarstva, ko je skupaj z ostalimi impresionisti prelomil z realistično tradicijo 19. stoletja in utiral pot moderni umetnosti. Zapustil nam je nekaj vrhunskih del, povezanih s Škofjo Loko in okolico. 
SLADOLED PRI SLONU

SLADOLED PRI SLONU

Fototeka MNZS, 14. junij ― Hotel Slon je nekdaj slovel po delikatesni kulinariki. Tudi po sladoledu. Junija 1969 je fotoreporter Marjan Ciglič v objektiv ujel slavni Slonov sladoledni avtomat in ob tem zapisal, da je “pred novim ekspres barčkom in slaščičarno Slon avtomat s sladoledom in brhko prodajalko”. Dodal je, da pri tem avtomatu, “ki je središče Ljubljane”, ne gre le za dober sladoled, temveč tudi za srečanja in...

Fara tomaževska - 300 let župnije Sveti Tomaž

Kamra.si, 13. junij ― Krajevna knjižnica Sveti Tomaž in Župnija Sveti Tomaž vas v petek, 28. junija 2019, ob 20. uri vabi v Kulturni dom Sveti Tomaž, na predstavitev knjige Fara tomaževska - 300 let župnije Sveti Tomaž.  Ob 300-letnici župnije Sveti Tomaž je domačin Bojan Hebar uredil in pripravil zgodovinski oris župnije in predstavitev vseh križev in kapel po župniji z njihovo zgodovino. Prisluhnili boste lahko številnim zanimivostim iz župnijske kronike in spoznali tomaževskega človeka skozi čas. V pogovoru in predstavitvi bodo sodelovali urednik Bojan Hebar, župnik Tomislav Roškarič in župan Mirko Cvetko. Z njimi se bo pogovarjala Mateja Hržič. Vabljeni, da spoznate korenine Svetega Tomaža!

U sjeni Velikoga rata

HISTRIA, 13. junij ― U ponedjeljak, 17. lipnja 2019., s početkom u 18 sati u Gradskoj knjižnici i čitaonici Pula (Kandlerova 39) bit će predstavljen zbornik radova “U sjeni Velikoga rata: odraz ratnih zbivanja na život istarskog civilnog stanovništva” (ur. Mihovil Dabo i Milan Radošević; izdavač: Istarsko povijesno društvo, 2019). U zborniku sudjeluje nekoliko naših članova i suradnika a […] The post U sjeni Velikoga rata appeared first on HISTRIA.
Pester program v SEM za Poletno muzejsko noč 2019

Pester program v SEM za Poletno muzejsko noč 2019

SEM, 13. junij ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzejLjubljana, 12. junij 2019 Pester program v SEM za Poletno muzejsko noč 2019 V soboto, 15. junija 2019 med 18.00 in 24.00 se v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) pridružujemo vseslovenski akciji Poletna muzejska noč in odpiramo vrata za svoje obiskovalce med 18.00 in 24.00. Vstop je prost! SEM del programa Poletne muzejske noči posveča gostujoči razstavi Šamanizem ljudstev Sibirije. Razstava Ruskega etnografskega muzeja iz Sankt Peterburga, ki je bila odprta aprila letos, pripoveduje o edinstvenem fenomenu svetovne civilizacije - mitološko predstavo sveta ljudstev Sibirije in ruskega Daljnega Vzhoda na koncu 19. in v začetku 20. stoletja, katerega nosilci so šamani, posredniki med nebom in zemljo.  Ob 18.00 pričnemo z vodstvom po razstavi Šamanizem ljudstev Sibirije, vodil bo dr. Marko Frelih s poudarkom na amuletih in simbolih Sibirskih šamanov. Delavnice za otroke in odrasle ob razstavi Šamanizem ljudstev Sibirije: 18.00 – 20.00: Skrivnostni svet amuletov, delavnica za otroke 21.00: Pomoč z umetnostjo: Živalski arhetipi skozi psihodramo, delavnica za odrasle, ki so jo pripravili študenti Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Delavnico vodi Ana Rokvič Pinterič, na njej bodo posamezniki preko tehnike psihodrama stopili v stik z različnimi arhetipi živali in raziskovali svojo notranjo bit. Odprtje zunanje umetniške instalacije 20.00: Rubikova kocka recikalže senc&e@mocij: avtorica Eva Petrič Na muzejsko ploščad pred SEM bo umeščena instalacija multimedijske umetnice, ki svojo instalacijo opisuje z besedami: ’’Vsakdo ima in vse svoje sence. Kadarkoli sence srečajo druga drugo, se spojijo in oblikujejo nove sence – podobno se dogaja s kulturami in čustvi. Ne senc, ne čustev in niti kulture ne moremo prijeti in zadržati, lahko pa jih, kot  pri tej Rubikovi kocki reciklaže senc&e@mocij, usmerjamo in doživljamo in nenazadnje recikliramo na neskončno možnih načinov.’’ Film 22.00: Codelli (85’)
V SEM obeležujemo 100. obletnico rojstva akademske slikarke Alenke Gerlovič z odprtjem razstave njenih del, ki jih je podarila muzeju

V SEM obeležujemo 100. obletnico rojstva akademske slikarke Alenke Gerlovič z odprtjem razstave njenih del, ki jih je podarila muzeju

SEM, 13. junij ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 5. junij 2019 V SEM obeležujemo 100. obletnico rojstva akademske slikarke Alenke Gerlovič z odprtjem razstave njenih del, ki jih je podarila muzeju V sredo, 12. junija 2019 ob 12. uri, bo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) odprtje razstave Likovni svet Alenke Gerlovič. Makedonski cikel v SEM. Z razstavo se SEM pridružuje obeležitvi 100. obletnice rojstva slovenske umetnice Alenke Gerlovič (1919 – 2010), v okviru katere bo javnosti predstavil umetničino zapuščino, ki jo hrani. Kustosinja razstave je dr. Bojana Rogelj Škafar.  Dela akademske slikarke Alenke Gerlovič hranijo številne ustanove, šest pa jih sodeluje v celoletnem projektu Likovni svet Alenke Gerlovič (1919 – 2010), katerega pobudnik je Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov (ZDSLU). Slovenski etnografski muzej se mu pridružuje s slikarkinim Makedonskim ciklom. Alenka Gerlovič, slikarka, umetnica in kulturnica, se je spomladi 2003 odločila podariti SEM del svojega risarskega in deloma slikarskega opusa, ki je nastal v Makedoniji med letoma 1953 in 1957, ko je nekaj poletij zaporedoma izkoristila za opazovanje in upodabljanje življenja v Prilepu, Skopju, Ohridu in okoliških vaseh. Donacija obsega 90 risb različnih formatov v različnih tehnikah (rjava, črna in rdeča kreda, trstika / tuš, pero / tuš, čopič / tuš in svinčnik) ter ter 10 akvarelov. Kot je zapisala kustosinja razstave dr. Bojana Rogelj Škafar, »umetničini akvareli in risbe iz makedonskega ciklusa niso le umetnostnega pomena, ampak tudi enkraten vir za raziskovanje življenja v Makedoniji v 50. letih 20. stoletja. Ob risbah in slikah pa moramo z vidika etnološke pričevalnosti posebej izpostaviti slikarkine fotografske črno bele vizualne zapise iz leta 1955, ki jih je prav tako leta 2003 skupaj s petimi filmi podarila SEM.« Več o slikarskem in risarskem opusu ter o okoliščinah, v katerih je ta opus nastal, je slikarka zapisala v katalogu razstave z naslovom Alenka Ge

13. junija 1899 se je rodil Anton Slodnjak, slovenski literarni zgodovinar ...

Kamra.si, 13. junij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. junija 1899 se je v Bodkovcih rodil Anton Slodnjak, slovenski literarni zgodovinar, kritik, pisatelj in prešernoslovec. Umrl je 13. marca 1983 v Ljubljani. Anton Slodnjak je izhajal iz kmečke družine v Bodkovcih v Slovenskih goricah. Po končani gimnaziji v Mariboru se je odločil za slavistični študij na ljubljanski univerzi, kjer je diplomiral in leta 1925 tudi doktoriral. Po dveh letih slovenskega lektorata na univerzi v Krakovu sredi dvajsetih let je leta 1927 začel svojo profesorsko delo na Trgovski akademiji v Ljubljani, kjer je poučeval slovenščino do leta 1945. Med drugo svetovno vojno je bil kot pristaš in sodelavec OF trikrat aretiran ter za daljši čas zaprt (1941, 1942, 1945). Leta 1947 je nadaljeval profesuro na zagrebški univerzi in nato od leta 1950 do upokojitve leta 1959 delal kot redni profesor za slovensko književnost na ljubljanski univerzi. Predavateljsko delo ga je za nekaj semestrov v letih 1961–1965 vodilo še v Frankfurt ob Majni. 

13. junija 1898 se je rodil Anton Podbevšek, slovenski pesnik ...

Kamra.si, 13. junij ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. junija 1898 se je na Grmu pri Novem mestu rodil Anton Podbevšek, slovenski pesnik in esejist. Umrl je 14. novembra 1981 v Ljubljani. Anton Podbevšek velja za prvega slovenskega avantgardnega književnika, vzornika Srečka Kosovela in kasneje slovenskih modernistov. Po maturi na novomeški gimnaziji leta 1917 je odšel na italijansko fronto, po vojni pa je nadaljeval šolanje na Filozofski fakulteti v Zagrebu in v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko. 
SLOVENCI V XX. STOLETJU

SLOVENCI V XX. STOLETJU

Fototeka MNZS, 13. junij ― #Erasmus Andrej se bo v zadnjih dveh prispevkih posvetil domačemu muzeju, saj se njegovo bivanje pri nas počasi končuje. Tokrat teče beseda o stalni razstavi Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Slovenci v XX. stoletju. I think it is finally time to write about the permanent exhibition of the museum I’m doing my internship at. My episode at the museum will be done at the end...
1968 Rakek – Pehar suhih hrušk

1968 Rakek – Pehar suhih hrušk

Stare slike (Cerknica), 13. junij ― Knjižna zbirka Čebelica je začela izhajati leta 1953 pri Mladinski knjigi. Ime ji je izbrala Kristina Brenk, ki je bila tudi prva urednica. Ona in kasnejši urednik Niko Grafenauer sta o zbirki dejala: »Tako kot je nekoč Kranjska čbelica pomenila rojstvo slovenske umetne besede, je Čebelica od leta 1953 opravila veliko poslanstvo: poslanstvo prvega stika […]
še novic