16. decembra 1968 je v Mariboru umrl Oskar Hudales, pisatelj, prevajalec in učitelj

Kamra.si, 16. december ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...16. decembra 1968 je v Mariboru umrl Oskar Hudales, pisatelj, prevajalec in učitelj. Rodil se je 18. avgusta 1905 v Žagi.  Med prvo svetovno vojno se je družina Hudales iz doline Soče, kjer je bil Oskarjev oče v državni službi kot poveljnik carinikov, preselila v Savinjsko dolino, od koder je oče izviral. Oskar se je tako po delu osnovne šole v Gorici šolal še blizu Radmirja ter na nižji gimnaziji v Celju, nato pa na učiteljišču v Mariboru. V 20-ih letih 20. stoletja je služboval kot učitelj na Kozjanskem, nato pa z ženo živel in delal v Šmartnem ob Paki. Med drugim je pisal v Učiteljskem tovarišu, revijah Naš rod in Zvonček ter bil dejaven v vodstvu jugoslovanskega učiteljskega združenja ter v Pedagoški zadrugi. Deloval je tudi kot pevovovdja. Kot zagovornik komunističnih idej je imel težave s predvojnimi jugoslovanskimi oblastmi. Ob nemški okupaciji je bil kmalu zaprt, doživel pa je še javni požig vseh svojih knjig. Nato je bil med izgnanci v Srbijo, kjer je organiziral slovenske partizane, v obdobju ob koncu vojne pa delal v propagandnem oddelku Vrhovnega poveljstva in v zveznem ministrstvu za prosveto.
1974 Cerknica – Smučarsko središče Slivnica

1974 Cerknica – Smučarsko središče Slivnica

Stare slike (Cerknica), 15. december ― Fotografija je nastala po Slivniškem veleslalomu spomladi leta 1968. To tradicionalno tekmovanje je vrsto let organiziral Notranjski študentski klub. Vesela družba se je v meglenem popoldnevu pred Domom na Slivnici nastavila fotoaparatu in kar niso mogli skriti navdušenja. Pravzaprav, nad navdušenjem so bili navdušeni. Levi je Franc Mihelčič, zadaj se steza Jože Petrovčič, glavo drži […]

15. decembra 1977 je v Ljubljani umrl Rudolf Cvetko, slovenski častnik in sabljač

Kamra.si, 15. december ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. decembra 1977 je v Ljubljani umrl Rudolf Cvetko, slovenski častnik in sabljač. Rodil se je 17. novembra 1880 v Senožečah. Rudolf Cvetko je prvi Slovenec, ki je osvojil olimpijsko medaljo, ko je na olimpijskih igrah v Stockholmu leta 1912 kot član avstrijske sabljaške reprezentance osvojil srebro v ekipnem tekmovanju s sabljo. Cvetko se je rodil v družini orožnika Janeza Cvetka v Senožečah, vendar se je družina kmalu preselila v Ljubljano, kjer je končal osnovno šolo in nižjo gimnazijo. Leta 1896 je začel obiskovati štiriletno kadetnico v Trstu. Po zaključku šolanja je bil dodeljen 16. ogrsko (hrvaškemu) pešpolku, ki je bil nastanjen v Zagrebu in Bjelovaru. V polku je služil od leta 1900 do leta 1913, ko je kot nadporočnik zaradi poroke izstopil iz vojske. Med vojaško službo se je od leta 1904 večkrat udeležil sabljaških tečajev v telovadni in sabljaški šoli avstro-ogrske vojske v Dunajskem Novem mestu. Od leta 1905 je bil tam nekajkrat tudi inštruktor za sabljo, v letih 1908-1912 pa je bil glavni učitelj na sabljaških tečajih. Po izstopu iz oboroženih sil se je zaposlil kot telovadni učitelj na državni gimnaziji v Gorici. Ob začetku prve svetovne vojne je bil reaktiviran in povišan v stotnika. Služil je v 16. pešpolku in bil leta 1916 odlikovan z bronasto medaljo za zasluge.

15. decembra 1902 je bil odprt odsek železniške proge Porečanke / Parenzane med Bujami in Porečem.

Kamra.si, 15. december ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. decembra 1902 je bil odprt odsek železniške proge Porečanke / Parenzane med Bujami in Porečem. Porečanka je z obratovanjem pričela 1. aprila 1902, ko so odprli odsek med Trstom in Bujami. Zanimivo je, da so mnogi takratni prebivalci to novico dejansko vzeli kot prvoaprilsko šalo, saj zaradi desetletja in pol priprav, počasne gradnje in ostalega dejansko niso verjeli, da bo do odprtja sploh prišlo. Mnogi so na ta slavnostni dan ostali doma, tudi posnetkov prvega slavnostnega vlaka na progi ni, z izjemo amaterskih. Odsek med Bujami in Porečem je bil odprt kasneje, 15. decembra istega leta (Brate, 2007).

15. decembra 1865 se je na Vranskem rodil Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski založnik

Kamra.si, 15. december ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. decembra 1865 se je na Vranskem rodil Lavoslav Schwentner, prvi sodobni slovenski založnik. Umrl je  30. decembra 1952 na Vranskem. Leopold Schwentner je bil drugi sin Leopolda Schwentnerja, za domače in Vranšane je bil Polda. Sam je kasneje spremenil svoje krstno ime Leopold v Lavoslav (poslovanil je svoje krstno ime). Poročil se je z Ljubljančanko Slavo Erbežnikovo, s katero pa nista imela otrok. Po končanem šolanju (osnovno šolo je obiskoval na Vranskem, gimnazijo pa v Celju) se je vrnil v svoj domači kraj, kjer se je v domači trgovini učil knjigovodstva in korespondence. Leta 1888 je prevzel Levakovo knjigarno v Brežicah. Poleg knjigotrštva je tam začel tudi z založniško dejavnostjo. Njegovi založniški prvenci so bili glasbeni tiski. Vseskozi je sodeloval pri raznih narodnih društvih, predvsem v podružnici Ciril Metodove družbe, in se boril proti germanizaciji. Leta 1897 je odpotoval v Nemčijo, da bi spoznal način delovanja takratnega sodobnega nemškega založništva.Na pobudo ljubljanskega župana Ivana Hribarja se je preselil v Ljubljano in že leta 1898 odprl knjigarno na Dvornem trgu. Leta 1904 se je preselil v novo knjigarno na Prešernovo ulico (današnja Čopova ulica).

15. decembra 2007 je v Ljubljani umrl Matjaž Klopčič, slovenski filmski režiser, scenarist in pedagog

Kamra.si, 15. december ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. decembra 2007 je v Ljubljani umrl Matjaž Klopčič, slovenski filmski režiser, scenarist in pedagog. Rodil se je 4. decembra 1934 v Ljubljani. Matjaž Klopčič se je rodil v družini pesnika, dramatika in prevajalca Mileta Klopčiča, le slabi dve leti za svojim bratom, poznejšim violinistom in glasbenim pedagogom Rokom Klopčičem (profesorjem na ljubljanski Akademiji za glasbo). V gimnazijskih letih je treniral sabljanje v klubu Ilirija pri Rudolfu Cvetku. V juniorski konkurenci je tekmoval na turnirjih po vsej Evropi (Dunaj, Parizu, Marseileu,...). Na mladinskem evropskem prvenstvu v Cremoni je dosegel tretje mesto in dobil posebno pohvalo za najlepše sabljanje.

15. decembra 1948 je v Zagrebu umrl Risto Savin (s pravim imenom Friderik Širca), slovenski častnik in skladatelj.

Kamra.si, 15. december ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...15. decembra 1948 je v Zagrebu umrl Risto Savin (s pravim imenom Friderik Širca), slovenski častnik in skladatelj. Rodil se je 11. julija 1859 v Žalcu.  Friderik Širca, z umetniškim imenom Risto Savin, je bil rojen v eni najstarejših trških hiš v Žalcu, saj nosi na polkrožnem portalu letnico 1669. Bil je šesti otrok trgovca Ernesta in Barbare (Babbete), rojene Žuža. Že v otroštvu je rad pel, prve glasbene ure pa mu je dajal upokojeni učitelj Mihael Vučnik kar doma v Žalcu. Kmalu je uglasbil neko cerkveno zborovsko skladbo, ki so jo na žalskem koru »baje radi in pogosto peli«. Ljudsko šolo je obiskoval v Žalcu in Celju, ni pa znano, kje je končal srednjo šolo. Gotovo je le, da je moral zaradi gospodarskega zloma doma šolanje predčasno končati.
Novice: Stari bogovi obmolknejo - Šentviška planota v arheoloških dobah

Novice: Stari bogovi obmolknejo - Šentviška planota v arheoloških dobah

Tolminski muzej, 14. december ― Prisrčno vabljeni na zadnji dogodek tega leta v Tolminskem muzeju, na odprtje arheološke razstave arheologov mag. Mihe Mlinarja iz Tolminskega muzeja in dr. Boštjana Laharnarja iz Narodnega muzeja Slovenije. Tolminski muzej petek, 21. 12. 2018 ob 18. uri Avtorja razstave vidita arheološko zgodbo Šentviške planote predvsem v smislu bogatega gospodarskega zaledja železnodobnega Mosta na Soči, hkrati pa je poudarek razstave tudi na ...
Občasne razstave: Stari bogovi obmolknejo - Šentviška planota v arheoloških dobah

Občasne razstave: Stari bogovi obmolknejo - Šentviška planota v arheoloških dobah

Tolminski muzej, 14. december ― Avtorja razstave, arheolog mag. Miha Mlinar (Tolminski muzej) in dr. Boštjan Laharnar (Narodni muzej Slovenije), vidita arheološko zgodbo Šentviške planote predvsem v smislu bogatega gospodarskega zaledja železnodobnega Mosta na Soči, hkrati pa je poudarek razstave tudi na prikazu predkrščanskih kultnih središč na Berlotovem robu in Vrh gradu. Ko so stari bogovi tam obmolknili, se je dvignil sv. Vid, ki ga Planota ...
Ob koncu leta Slovenski etnografski odpira svečarsko – medičarsko zbirko iz svoje zakladnice

Ob koncu leta Slovenski etnografski odpira svečarsko – medičarsko zbirko iz svoje zakladnice

SEM, 14. december ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej Ljubljana, 13. december 2018 Ob koncu leta Slovenski etnografski odpira svečarsko – medičarsko zbirko iz svoje zakladnice V torek, 18. decembra 2018 ob 12. uri bo v Slovenskem etnografskem muzeju odprtje razstave Lectarstvo je krajcarkšeft: Krbavčičeva svečarska in medičarska delavnica in trgovine iz Ljubljane, s katero muzej zaključuje Evropsko leto kulturne dediščine 2018. Iz do sedaj očem skrite zakladnice SEM odkriva edinstveno Krbavčičevo zbirko, avtentično svečarsko – medičarsko delavnico in trgovino iz Ljubljane, in njeno zgodbo o tradiciji in znanjih te obrti, povezanih z življenjsko zgodbo mojstra Jakoba Krbavčiča. Nova stalna postavitev se tematsko in vsebinsko navezuje na stalni razstavi SEM in je sklepna razstava v nizu dogodkov, ki jih je Slovenski etnografski muzej  posvetil Letu evropske kulturne dediščine 2018. Avtor razstave je mag. Andrej Dular, kustos SEM, ki je v sodelovanju z članoma družine Krbavčič, Andrejem in Alešem Krbavčičem, poleg bogatega predmetnega gradiva,  prikazal še družinsko zgodbo nosilcev obrtne dejavnosti na Trubarjevi ulici v Ljubljani. Pri razstavi sta sodelovala arhitekt mag. Dušan Kramberger in grafični oblikovalec Luka Kern. O razstavi Razstava je prikaz pred dvaindvajsetimi leti pridobljene obrtne delavnice in trgovine svečarskega in medičarskega mojstra Jakoba Krbavčiča s Trubarjeve ulice v Ljubljani za zbirke Slovenskega etnografskega muzeja. Krbavčičeva delavnica in trgovina obsegata več kot 1000 predmetov, katerih starost datira od konca 1. pol. 18. stoletja do današnjega časa, večina predmetov pa je iz začetka 20. stoletja  in časa med svetovnima vojnama. Razstava je razdeljena na tri sklope: prostor svečarske in medičarske delavnice, prostor poklicne in življenjske pripovedi Krbavčičeve širše družine, prostor trgovine. Prostor delavnice poleg delavniškega pohištva zapolnjujejo naprave, orodja, izdelki posamezne obrti in fotografije članov Krbavčičev
Gostovanje fotografske razstave LEP POZDRAV, SAJ VEŠ ČIGAV …

Gostovanje fotografske razstave LEP POZDRAV, SAJ VEŠ ČIGAV …

Fototeka MNZS, 14. december ― Fotografska razstava Lep pozdrav saj veš čigav … bo gostovala na Novi Ljubljanski banki (Trg republike 2, Ljubljana) od 12. decembra 2018 do 30. aprila 2019. Avtorica razstave: Monika Močnik V desetletjih po drugi svetovni vojni se je, tako kot drugod po Evropi, s splošno modernizacijo nekdanje skupne države začel razvijati tudi množični turizem. Leta 1946 je jugoslovanska vlada za zaposlene uvedla plačan 14-...
VSO DOLGO NOČ ČISTILI SNEG S CEST

VSO DOLGO NOČ ČISTILI SNEG S CEST

Fototeka MNZS, 14. december ― Čeprav je Ljubljanski dnevnik sredi decembra 1968 v naslovu izpostavil “Snežilo vso dolgo noč!”, je novinar hitri opozoril, da so bile kljub temu glavne slovenske ceste že do 8. ure zjutraj naslednjega dne normalno prevozne. Vozila Cestnega sklada SRS in cestnih podjetij so namreč vso noč, še posebej pa od polnoči, “ko je začelo močneje snežiti, plužila in posipala s soljo glavne slovenske magistrale”....
1981 Rakek – Stoletni

1981 Rakek – Stoletni

Stare slike (Cerknica), 14. december ― Ta slika je nastala v avgustu, leta 1981, v športnem parku Dovce na Rakeku. Športno društvo Dovce Rakek je na zadnjo nedeljo v avgustu tradicionalno priredilo turnir v malem nogometu, tenisu in balinanju. Na sliki je nogometno moštvo, ki se je imenovalo STOLETNI, kar je razvidno iz zastave in napisov na belih klobučkih. Fantje so se veseli […]

Grofje Celjski, javno vodstvo

Kamra.si, 14. december ― Pokrajinski muzej Celje vabi na voden ogled razstave Grofje Celjski, ki je na ogled v Knežjem dvoru.Plemiška rodbina grofov Celjskih je pustila v zgodovini slovenskega prostora globoke sledi. Svoj bleščeč vzpon je pričela s prihodom v Celje leta 1333 in ga končala leta 1456, ko je bil umorjen zadnji knez Celjski, Ulrik II. Grofje so Slovencem pustili bogato kulturno dediščino in se trajno zapisali v slovenski zgodovinski spomin.Javna vodstva so vsako drugo soboto ob 11. uri.15.12.201829.12.201812.1.201926.1.2019

14. decembra 1940 je v Beogradu umrl Anton Korošec, slovenski politik in teolog.

Kamra.si, 14. december ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. decembra 1940 je v Beogradu umrl Anton Korošec, slovenski politik in teolog. Rodil se je 12. maja 1872 (Biserjane pri Vidmu ob Ščavnici - zdaj Sveti Jurij ob Ščavnici). Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju. Na Ptuju se je vpisal v nižjo gimnazijo, nato na višjo v Mariboru, kjer je nadaljeval študij teologije. Od gimnazijskih let je objavljal svoje prispevke v Slovenskem gospodarju in Slovencu. Urejal je list Lipica (1892-1896). V mašnika je bil posvečen 25. julija 1895. Kot kaplan je delal na Sladki gori pri Ponikvi (1896-1897) in v Marenbergu (1897-1898). Leta 1898 ga je škof poklical za prefekta dijaškega semenišča v Maribor, kjer je ostal štiri leta. Nato je nadaljeval teološki študij na univerzi v Gradcu, kjer je leta 1905 promoviral doktorat

14. decembra 1886 se je v Kanalu rodil Vojeslav Mole, slovenski umetnostni zgodovinar, arheolog, konservator, profesor in pesnik

Kamra.si, 14. december ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...14. decembra 1886 se je v Kanalu rodil Vojeslav Mole, slovenski umetnostni zgodovinar, arheolog, konservator, profesor in pesnik. Umrl je 5. decembra 1973 (Eugene, Oregon, ZDA).  Daleč od rodne slovenske in izvoljene poljske domovine, v severnoameriškem Eugenu (Oregon, ZDA), se je 5. decembra 1973 iztekla odisejska življenjska pot umetnostnega zgodovinarja in profesorja Jagelonske univerze v Krakovu dr. Vojeslava Moleta. Pomniki ob tej poti so leto 1886, ko se je 14. decembra rodil kot sin dolenjskih staršev v Kanalu ob Soči, diploma na dunajski univerzi 1912, dveletno konservatorsko službovanje v Splitu, 1914—18 sibirsko ujetništvo, 1920 docentura za klasično arheologijo in bizantinsko umetnost na ljubljanski univerzi, 1925 prevzem stolice za zgodovino umetnosti slovanskih narodov na Jagelonski univerzi v Krakovu, 1939 umik pred okupatorjem v Ljubljano (stolica za bizantologijo na univerzi 1940), 1946 pa vrnitev v Krakov s stolico za srednjeveško umetnost in vodstvom umetnostnozgodovinskega inštituta univerze. 1947 je postal Mole redni član Poljske akademije znanosti v Krakovu, 22. decembra 1961 ga je imenovala za dopisnega člana Slovenska akademija znanosti in umetnosti. 1961 je stopil v pokoj in se 1966 preselil z ženo k hčerki in njeni družini v ZDA, kjer je neutrudno delal do smrti.

13. decembra 1856 (Umetić pri Kostajnici) se je rodil Svetozar Borojević von Bojna, avstro-ogrski maršal

Kamra.si, 14. december ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. decembra 1856 (Umetić pri Kostajnici) se je rodil Svetozar Borojević von Bojna, avstro-ogrski maršal. Umrl je 23. maja 1920 v Celovcu. Njegova predvojna, še bolj pa medvojna kariera, je bila pospremljena s hitrimi napredovanji in vojaškimi odlikovanji. Leta 1908 je bil povzdignjen med madžarsko plemstvo z imenom Borojević von Bojna. Leta 1913 je postal pehotni general, ki je prvo leto vojne svojemu korpusu poveljeval v Galiciji in Karpatih.
še novic