Novice

dediščina

Objava petih vicev triintridesetega izbora

Objava petih vicev triintridesetega izbora

SEM, 11. maj 2020 ― Uredniški odbor je izbral triintrideseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Ovo sa koronom ispalo ko kad snimaju seriju, pa im nestane love. Samo kraj, bez bilo ikakvog objašnjenja. (Prevod: Tole s korono je izpadlo kot kadar snemajo serijo, pa jim zmanjka denarja. Samo konec, brez kakšnegakoli pojasnila.) Dobro je, što ovaj virus napada samo slaba pluća, zamislite da napada slab mozak. (Prevod: Dobro je, da ta virus napada samo slaba pljuča, predstavljajte si, da bi napadal slabe možgane.) Bemtiš pa ukrepi zaradi korona virusa! Sva bila s sodelavko sama, prilika prava, pa ne smem bližje kot na meter in pol... Korona virus je bil že za časa Kristusa. Prvi ga je zaznal Poncij Pilat in si šel takoj roke umit. Garant nisi poslala tistega verižnega pisma... Lej kakšno sranje si naredila! Seznam vseh izbranih vicev      
Spominska darila strugarskega pomočnika

Spominska darila strugarskega pomočnika

SEM, 11. maj 2020 ― V zbirkah Slovenskega etnografskega muzeja hranimo tudi predmete strugarske obrti. Med njimi je manjša kolekcija šestih šatulj in doz s pokrovi z gumbi in brez njih, narejenih iz plemenitih vrst lesa (javor, češnja, oreh, lipa). Predmeti izkazujejo izdelovalčevo dobro poznavanje strugarskih veščin in tehnik. Z domiselnim oblikovanjem, različnimi okrasnimi struženimi vrezi in lepljenjem različnih vrst lesa, ki pri obdelavi (struženju) ustvarjajo na predmetih zanimive vzorce, izpričujejo izdelki poleg uporabne vrednosti tudi visok likovno estetski nivo. Šatulje in doze je med svetovnima vojnama izdelal strugar Franc Krašovec. Rojen je bil leta 1883 v Velikem Klancu na Vrhniki. V tovarni za lesne izdelke podjetnika Josipa Lenarčiča na bližnjem Verdu, kjer so izdelovali harmonije in kvalitetne sobne stole, se je med letoma 1898 in 1901 izučil strugarstva in postal pomočnik. Po poroki z gostilničarjevo hčerjo iz Sodražice Josipino Čampa leta 1914 sta zakonca nekaj časa živela v Sodražici, nato pa sta se preselila v Vižmarje pri Ljubljani, kjer sta si leta 1926 zgradila hišo. Po vselitvi je Josipina v hiši odprla trgovino z usnjem in čevljarskimi potrebščinami, Franc pa se je v Ljubljani zaposlil kot finančni kontrolor. Za lastne domače potrebe in tudi za zabavo pa se je še ukvarjal s strugarstvom. Obrtno znanje, ki si ga je pridobil v Lenarčičevi tovarni, mu je prišlo prav, ko si je moral z uporabnimi in dekorativnimi izdelki opremiti svoj novi dom v Vižmarjih. Drobni uporabni predmeti kot so omenjene šatulje in doze pa niso bile za prodajo. Franc jih je podarjal svojim bližnjim ob godu, za božič in miklavževo in je nanje s svinčnikom tudi zapisal ime obdarovanke. Mag. Andrej Dular

11. maja 1784 se je rodil Urban Jarnik, duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec

Kamra.si, 11. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. maja 1784 se je na Potoku v Ziljski dolini na Koroškem rodil Urban Jarnik, duhovnik, pisatelj, zgodovinar, etnograf, pesnik in jezikoslovec. Umrl je 11. junija 1844 v Možberku ob Vrbskem jezeru na Koroškem.  Urban Jarnik je bil rojen kot tretji sin kmeta, gostilničarja in tovornika Janeza Jarnika, po domače Nadižarja, na Potoku pri Štefanu na Zilji. Z enajstimi leti so mladega Jarnika vpisali na gimnazijo v Celovcu, ki jo je leta 1801 z izvrstnim uspehom zaključil. Od leta 1801 do leta 1803 je študiral filozofijo na liceju v Celovcu, po tem pa nadaljeval s študijem teologije v novoustanovljenem celovškem semenišču, ki ga je od leta 1801 vodil Jurij Japelj. V šolskem letu 1804/05 se je Jarnik vpisal na teološko fakulteto graškega vseučilišča, a se je po izrecni graji krškega ordinariata spet vrnil v domače bogoslovje. V Celovcu je potem do konca študija stanoval izven semenišča. 12. oktobra 1806 je bil z dispenzo (ker še ni dopolnil predpisanih 23 let) posvečen v duhovnika ter postavljen za kaplana v Čajničah (Tultschnig), kjer je ostal tri leta. Od leta 1809 do leta 1811 je bil kaplan v Podkrnosu, nato je od aprila 1811 do marca 1818 deloval kot mestni kaplan v stolni župniji sv. Petra in Pavla v Celovcu, le eno leto (1813/4) je bil vmes »pri Fari« (sv. Egidija). Leta 1813 je dobil tudi kuratni beneficij pri cerkvi sv. Boštjana v meščanskem špitalu (Bürgerspital). 27. marca 1818 je dobil mesto župnika v Šmihelu na Gosposvetskem polju, tik ob tedanji slovensko-nemški jezikovni meji, januarja 1827 pa je dobil z odlokom ilirskega gubernija v Ljubljani deželnoknežjo župnijo v Blatogradu (Možberk, nemško Moosburg) nad Vrbskim jezerom, kjer je 11. aprila 1844 tedaj že slepi pesnik in jezikoslovec umrl.

10. maja 1896 se je v Trbovljah rodila Tončka Čeč, slovenska komunistka, partizanka, prvoborka in narodna herojinja

Kamra.si, 10. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...10. maja 1896 se je v Trbovljah rodila Tončka Čeč, slovenska komunistka, partizanka, prvoborka in narodna herojinja. Umrla je 3. novembra 1943 v Auschwitzu. Rojena je bila v rudarski družini v Trbovljah. Po končani osnovni šoli se je vpisala na administrativni tečaj, po prvi svetovni vojni pa se je zaposlila pri trboveljskih delavskih organizacijah in sodelovala v delavski kulturi.
Objava petih vicev dvaintridesetega izbora

Objava petih vicev dvaintridesetega izbora

SEM, 8. maj 2020 ― Uredniški odbor je izbral dvaintrideseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Zakaj se koronavirus na Primorskem ni tako razširil? Ker je bilo zanj Usodno vino. Back in my day the only time we started panic buying was when bartender yelled »last call«! (Prevod: V mojih časih smo začeli panično kupovati edino takrat, ko je natakar zaklical: "Zadnja runda"!) Ženo, evo me u samoposluzi. Šta da uzmem? Jesi li stavio masku? Jesam. Uzmi kasu. (Prevod: Žena, sem v trgovini. Kaj naj vzamem? A si si dal gor masko? Sem. Vzemi blagajno.) Da ste se dobro udale, sad bi vozile traktor, sadile luk, krumpir i bile na svježem zraku... a ne sjedile u stanima, na balkonima i pizdile. (Prevod: Če bi se dobro poročile, bi sedaj vozile traktor, sadile čebulo, krompir in bile na svežem zraku... ne pa sedele v stanovanjih, na balkonih in se pritoževale.) Vpraša učiteljica Janeza: A ti fotr še naloge dela? Ne nč več tršica, tist zadnji cvek ga je čist sesul... Seznam vseh izbranih vicev    

8. maj - svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca

Kamra.si, 8. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. maj - svetovni dan Rdečega križa in Rdečega polmeseca Rdeči križ je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena 23. oktobra 1863 v Ženevi, ko so se srečali predstavniki 16 držav in na pobudo Jeana Henrija Dunanta (1828-1910) ustanovili človekoljubno organizacijo Mednarodni Rdeči križ. Dunantu se je, ko je bil očividec bitke pri Solferinu (24. junija 1859) v Italiji, kjer je videl ranjene vojake, ki niso imeli nobene pomoči, porodila zamisel, da bi ustanovil organizacijo, ki bi nevtralno pomagala vsem ranjenim vojakom. Na njegov rojstni dan, 8. maja, obeležujemo svetovni dan Rdečega križa. Organizacija je dokončno zaživela naslednje leto, med njenimi cilji pa je bila predvsem nevtralna pomoč vsem udeležencem vojn. Simbol organizacije je postal rdeči križ na belem ozadju (obrnjena švicarska zastava), kasneje pa tudi muslimanski rdeči polmesec in Davidova zvezda. 7. decembra 2005 so države članice izglasovale uvedbo tretjega simbola, rdečega kristala, tako da se je lahko izraelska organizacija Magen David Adom vključila v Mednarodni komite Rdečega križa (ICRC), saj dotlej simbol te organizacije, rdeča Davidova zvezda, ni bil priznan kot simbol Rdečega križa. Prvi začetki rdečega križa so se sicer pojavili že tristo let pred Dunantovo zamislijo, ko se je s tovrstno humanitarno dejavnostjo na bojnih poljih ukvarjal Italijan Kamil de Lellis. Za simbol svoje dejavnosti si je že takrat izbral podobo rdečega križa. Organizacija zdaj deluje v 160 državah. V Sloveniji je bil Rdeči križ ustanovljen leta 1944. Z 8. majem se v Sloveniji pričenja teden Rdečega križa, ki vsako leto poteka od 8. do 15. maja.  Viri: https://sl.wikipedia.org/wiki/Henri_Dunant https://sl.wikipedia.org/wiki/Rde%C4%8Di_kri%C5%BE https://www.rks.si/sl/Maj_9/Zakaj_obelezujemo_svetovni_dan_Rdecega_kriza_in_Rdecega_polmeseca/
Novice: Dan Evrope

Novice: Dan Evrope

Tolminski muzej, 8. maj 2020 ― Na Dan Evrope, 9. maja, praznujemo mir in enotnost v Evropi. Za ta dan sta Tolminski muzej in Občina Tolmin nameravala v Javorci postaviti razstavo, na kateri bi predstavili vse prejemnike Znaka evropske dediščine. Zaradi epidemije je razstava prestavljena. Namesto nje v rubriki Izpostavljeno objavljamo kratek predstavitveni film o Javorci. Vabljeni k ogledu.
1864 Mali Korinj – Anton Hribar Korinjski (2)

1864 Mali Korinj – Anton Hribar Korinjski (2)

Stare slike (Cerknica), 8. maj 2020 ― Odkritje spominske plošče Leta 2003 so na Malem Korinju odkrili spominsko ploščo župniku rojaku Antonu Hribarju. Le-ta je vzidana na cerkvi, posvečeni sv. Juriju. Cerkev je podružnična in spada pod župnijo Krka. Predelana je bila v 19. stoletju, v zasnovi pa je starejša. Vpisana je v register nepremične kulturne dediščine. Večina se bo sedaj vprašala, […]

8. maj 1941 – v celjskem kapucinskem samostanu je izšla 1. št. humorističnega lista Kapucinski toti

Kamra.si, 8. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. maj 1941 – izšla je 1. številka ilegalnega humorističnega lista Kapucinski toti Nemci so v Celju v drugi polovici aprila 1941 začeli v skladu z navodilom državnega vodje SS Heinricha Himmlerja zapirati zavedne Slovence, predvsem izobražence in tiste ljudi, ki so se na Štajerskem naselili po 1914 (zlasti primorski emigranti).  Aretiranci iz celjskega področja so skozi manjše zapore v posameznih središčih regije dospeli v Celje, kjer so jih zaprli v mestno kasarno in kasneje v kapucinski samostan in Stari pisker.  V samostanu je od 8. maja in 20. junija 1941 izhajal Kapucinski toti in  v Celjskem piskru  od 1. do 5. junija 1941 Toti Stari pisker.   Oba lista dajeta dober vpogled v način življenja jetnikov in v konkretne zgodovinske podatke: številčno stanje zapornikov, datum uvedbe prisilne telovadbe, še posebej pa so zanimivi podatki, po katerih lahko slutimo, da je bila politična diferenciranost vsaj med zaprtimi v kapucinskem samostanu precejšnja. Kapucinski toti so  tiskali na opalografu, ki je bil prej last kapucinskega dijaškega konkvita in na katerem so pred vojno gojenci razmnoževali dijaški list Konviktar. Po pričevanju tedanjih zapornikov so pobudo za izdajanje lista dali zaporniki iz Laškega iz kroga dr. Franca Roša in Franja Vilharja.. Izdanih je bilo pet številk, prve štiri številke je uredil Franjo Vilhar,  zadnjo pa kapucin Jakob Sem. Vir: Kapucinski toti in Toti Stari pisker, faksimilirana izdaja ob štridesetletnici vstaje in izzida ilegalnih listov celjskih političnih zapornikov, 1981
Objava petih vicev enaintridesetega izbora

Objava petih vicev enaintridesetega izbora

SEM, 7. maj 2020 ― Uredniški odbor je izbral enaintrideseti niz najboljših vicev, ki jih zbiramo v okviru našega poziva: Ste slišali vic o virusu? Ni važno, ne želim ga širiti naokrog. Kaj potuje s hitrostjo 150 km/h in pred njim bežijo vsi ljudje? Kašelj. Letošnja naloga pri matematiki na maturi: "Če Janez kupi šestdeset paketov po 12 kosov toaletnega papirja in koronavirusa še ni v njegovem mestu, kolikokrat bo moral iti bedak na WC, da mu bo zmanjkalo papirja? Časopisni naslov 20. marec 2020: Koronavirus ustavil državo. Časopisni naslov 24. marec 2020: Francoski sindikati tožijo Koronavirus zaradi avtorskih pravic. Ste že kdaj probal kitajsko ulično hrano? Za umret dobra. Seznam vseh izbranih vicev  
Izpostavljeno: Javorca - znak evropske dediščine - Spominska cerkev s kulturno krajino

Izpostavljeno: Javorca - znak evropske dediščine - Spominska cerkev s kulturno krajino

Tolminski muzej, 7. maj 2020 ― Spominska cerkev v Javorci je nosilka Znaka evropske dediščine od leta 2018. Zanjo skrbi Občina Tolmin. Tolminski muzej je raziskal zgodovino cerkve in tudi pripravil priložnostno razstavo Spominska cerkev Sv. Duha v Javorci – “bazilika miru”, ki je bila na ogled v Sloveniji, Avstriji, Italiji, na Češkem in Hrvaškem. Tolminski muzej in Občina Tolmin sta za Dan Evrope v Javorci nameravala postaviti razstavo s predstavitvijo ...

7. maja 2018 je umrl Miki Muster (uradno Nikolaj Muster), slovenski animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser

Kamra.si, 7. maj 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. maja 2018 je v Ljubljani umrl Miki Muster (uradno Nikolaj Muster), slovenski animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser. Rodil se je 22. novembra 1925 v Murski Soboti.  Njegova družina se je zaradi očetove zdravniške službe večkrat selila, tako da se je najprej šolal v Ljubljani, med vojno pa je gimnazijo končal v Murski Soboti. Na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani je leta 1953 diplomiral iz kiparstva. S svojim osnovnim poklicem pa se je ukvarjal le kratek čas. Med prebivalci Murske Sobote je znana njegova skulptura partizana Štefana Kovača-Marka, ki danes stoji pri gledališki dvorani. Uveljavil se je šele kot risar in karikaturist. V letih 1973 do 1990 je iz političnih razlogov zapustil Slovenijo. Živel je v Münchnu, kjer je bil sodelavec Bavaria filma. Pri ustvarjanju sta mu bila zgled Walt Disney in argentinski humoristični risar Guillermo Mordillo. Bil je avtor in režiser številnih risanih filmov za TV, sprva v Sloveniji in kasneje v Nemčiji (po vzoru Mordilla). Med televizijskimi liki, ki se jih marsikdo spomni še danes, so npr. znameniti cik-cak zajčki, reklame za visoki C in drugi, ki so jih na RTV Ljubljana predvajali vsak večer v sklopu oglasov pred poročili. V Sloveniji je prvi začel ustvarjati stripe. Najbolj znan je po likih Zvitorepca, Lakotnika in Trdonje, saj ravno ti liki poosebljajo najbolj prepoznavne človeške značaje. Njegov način predstavljanja človeških vrlin in slabosti v teh in drugih stripih je nevsiljiv in razumljiv vsakomur. Ilustriral je tudi nekaj slovenskih prevodov slikanic tujih avtorjev ter slikanic slovenskih avtorjev. Občasno je za popestritev vsebine ilustriral še kakšno poljudno strokovno brošuro, npr. s področja zdravja ali osebne varnosti. 
še novic