Kamra.si, 29. junij 2020 ― »A neko uro se je prebudila Beseda, sproščevalka čudotvorna, ki sta vihar in ogenj ji pokorna, in vsega me do dna je presvetlila.« (O pesmi, Novembrske pesmi, 1936) Tako se glasijo verzi pesnika, pisatelja, dramatika, esejista, literarnega kritika in prevajalca Mirana Jarca, čigar 120. obletnico rojstva obeležujemo prav v letu 100-letnice novomeške pomladi. Vse svoje žal prekratko življenje je bil zavezan čudežni moči Besede, ki ne le očiščuje in odrešuje, temveč spreminja svet. Ob tej priložnosti vas vabimo na recital besedil Mirana Jarca v izvedbi zavoda Senzorium v sodelovanju s Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje Ljubljana. Nastopili bodo Barbara Pia Jenič, Ivan Peternelj, Staša Erbežnik, Alenka Fetih in Bogdan Andrejašič. Z recitalom bomo počastili obletnico rojstva Mirana Jarca in hkrati odprli razstavo pred knjižnico z naslovom Miran Jarc – skrivnostni iskalec resnice in lepote.

Kamra.si, 26. junij 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. junija 1943 je v Ljubljani umrl Celjski fotograf Feliks (Srečko) Magolič. Rodil se je 6. aprila 1860 v Ljubljani.   Od leta 1890 je bil tehnični vodja Narodne tiskarne v Celju, ki jo je ustanovil Dragotin Hribar. Bil je tiskarski strokovnjak, slikar samouk in fotoamater.15. oktobra 1896 je v Celju odprl svoj fotografski atelje Apolon na vrtu hotela Pri kroni na Wokaunovem trgu 10. V maju 1897 si je od občine pridobil dovoljenje za postavitev reklamnega okna na hiši v Graški ulici 16, kjer je razstavljal svoje izdelke. Številne njegove fotografije so označene z »odlikovan v Amsterdamu«. V obdobju nacionalnih bojev med Nemci in Slovenci v Celju je bil jasno opredeljen za slovensko stran - je prvi »narodni fotograf« - prav tako kot kasneje njegov naslednik Wilhelm Pick, ki je nasledil njegov atelje leta 1903.Magolič je svojo obrt opravljal do leta 1901, ko jo je prepisal na svojo ženo Uršulo in kasneje, kot že omenjeno, na češkega priseljenca Wilhelma Picka.Leta 1903 se je preselil v Ljubljano. V letih 1891 in 1897 si je veliko dopisoval z dr. Frančiškom Lampetom, teologom, urednikom revije Dom in svet in zavzetim fotografom, na temo različnih tehničnih vprašanj (o povečavah, aparatih, razstavah itd.).Njegove fotografske motive najdemo reproducirane v Domu in svetu, v Ilustrovanem narodnem koledarju, Seidlovi knjigi o Savinjskih Alpah, v Slovanu itd.Bil je tudi založnik razglednic.Biografsko geslo je pripravil Janko Germadnik in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje. Vir: http://www.celjskozasavski.si/osebe/magoli%C4%8D-sre%C4%8Dko-feliks/299/   Priporočamo tudi: Feliks Magolič - celjski fotograf (1896–1903)

Kamra.si, 24. junij 2020 ― Medobčinski muzej Kamnik vabi na ogled nove občasne razstava O grajskih vrtnarjih. Razstava prikazuje zanimive zgodbe iz družine Rojc s Hudega pri Radomljah, ki se razkrivajo skozi bogat hišni arhiv in rodovno drevo, ki ga skozi leta sestavljal Peter Rojc. Lahko rečemo, da je bilo vrtnarstvo kar tradicionalna družinska dejavnost, saj so z njo povezani več ali manj vsi otroci Franca in Frančiške Rojc, pa tudi naslednje generacije. Naslov razstave O grajskih vrtnarjih nam pove, da so urejali vrtove in parke v bližnjem Souvanovem parku v Volčjem Potoku, pri graščinah Novo Celje in Miramar pri Trstu, nenazadnje mlajše generacije vrtove v Arboretumu Volčji Potok in pod gradom Zaprice, v mestni vrtnariji Kamnik.