Občasne razstave: Trije gradovi, tisoč zgodb

Občasne razstave: Trije gradovi, tisoč zgodb

Tolminski muzej, 15. julij 2021 ― Tolminski muzej je za poletne mesece pripravil razstavo na prostem, na Mestnem trgu v Tolminu. Razstava z naslovom Trije gradovi, tisoč zgodb odstira pogled v zgodovino nekdanjih grajskih stavb v Tolminu: gradu na Kozlovem robu, dvora na Doru in Coroninijeve graščine. Gradovi so pomemben del kulturne krajine in naše preteklosti. Tolmin so zaznamovali kar trije, dva srednjeveška in dvorec iz druge polovice 17. stoletja. Njihove funkcije in pomen so bili ...
Občasne razstave: Znak evropske dediščine - Gostovanje razstave v Tolminu

Občasne razstave: Znak evropske dediščine - Gostovanje razstave v Tolminu

Tolminski muzej, 15. julij 2021 ― V Tolminu v juliju gostuje razstava z naslovom Evropa se začne tukaj! - Znak evropske dediščine. Razstavo je pripravila Evropska komisija v Bruslju, Občina Tolmin in Tolminski muzej pa sta ob začetku predsedovanja Slovenije Svetu EU poskrbela, da so nosilci Znaka evropske dediščine, med katerimi so kar trije slovenski, predstavljeni tudi pri nas. Znak evropske dediščine (ZED) združuje območja dediščine, ki imajo simbolno vrednost za ...
1885 Ljubljana – Otla mera

1885 Ljubljana – Otla mera

Stare slike (Cerknica), 13. julij 2021 ― Zanimiva in vsestransko uporabna knjižica nosi naslov: Hitri računar z oziram na sedanji denar po avstrijski veljavi in na novo mero in vago. 8. popravljeni natis Ljubljana 1885 Tokrat se bomo lotili otle mere. Tako kot ostale mere imajo tudi mere za tekočino in prostornino zanimivo zgodovino in temu primerna poimenovanja. Prav posebna in zanimiva […]

Slavko Grum: "Pišem, ker pisati moram"

Kamra.si, 12. julij 2021 ― Na novomeškem Glavnem trgu je v mesecu juliju in avgustu 2021 na ogled razstava na prostem, ki jo je Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto pripravila ob 120-letnici rojstva dramatika in pisatelja Slavka Gruma. Ta je del svojega življenja preživel v Novem mestu, novomeška knjižnica pa v posebnih zbirka Boga Komelja hrani Grumovo zapuščino.
Begunje 1968/69 – 1. razred

Begunje 1968/69 – 1. razred

Stare slike (Cerknica), 12. julij 2021 ― Šola v Begunjah je podružnica cerkniške šole. Tu smo obiskovali 4 razrede. Učencev je bilo za dva oddelka, zato smo domačini iz Begunj, Bezuljaka, Dobca, Kožljeka, Selščka in Topola v šolo hodili popoldne. Avtobusnega prevoza ni bilo, pešačili smo v šolo in domov, v vsakem vremenu, pozimi v trdi temi. Pot je bila vedno zanimiva, […]

12. julija 1852 se je v Hrastniku rodila Ana Dimnik (rojena Peklar) - slovenska mati

Kamra.si, 12. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. julija 1852 se je v Hrastniku rodila Ana Dimnik (rojena Peklar) - slovenska mati. Umrla je 27. januarja 1921 v Trbovljah.  Že kot mladenka se je od svojega sorodnika, gostilničarja Franca Roša in trboveljskega župnika Hašnika navzela svobodomiselnih pogledov o enakopravnosti slovenskega jezika z nemškim, o šoli, ki naj bo v slovenskem jeziku in o tem, da naj bodo vsi slovanski narodi združeni v eni državi. Leta 1875 se je poročila s Francem Dimnikom in leto kasneje v Trbovljah prevzela gostilno, ki jo je vodila do svoje smrti. Njena gostilna je bila zbirališče narodno buditeljskih somišljenikov, zato si je prislužila laskavi naziv – slovenska mati. Ustanovila je moško in žensko podružnico Ciril-Metodove družbe, pevsko društvo Zvon, sodelovala v sokolskem društvu. Kot zavedna Slovenka v svoji gostilni ni trpela nemčurjev. Ljudje so jo spoštovali in cenili, ker je pomagala vsem, ki so bili pomoči potrebni: domačim siromakom, ruskim ujetnikom, revnim dijakom in študentom (med drugim tudi Ivanu Cankarju, Otonu Župančiču, Vladimirju Levstiku).

12. julija 1883 se je v kraju Herson rodila Klara Kukovec, zdravnica

Kamra.si, 12. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...12. julija 1883 se je v kraju Herson rodila Klara Kukovec, zdravnica. Umrla je 31. decembra 1979 v Mariboru.  Klara Kukovec se je rodila kot Kaja Lea Doktor v nekdanji carski Rusiji, v Hersonu, ki danes sodi pod Ukrajino. Rodila se je v premožno judovsko družino in se kljub nasprotovanju očeta ter družbenim razmeram, ki niso bile naklonjene izobraževanju žensk, po končani gimnaziji odpravila na študij medicine v Švico. Po treh letih šolanja v Ženevi je njena družina v rusko-japonski vojni izgubila vse premoženje in prepuščena je bila sama sebi. Da je lahko financirala preostanek študija, je odšla v Bern, kjer je v nočnem času delala v sanatoriju, podnevi pa študirala. Potem se je zaposlila kot sekundarijka pri profesorju Krönleinu v Zürichu in tam nadaljevala s študijem, ki ga je zaključila leta 1908 v Lozani. Istega leta se je poročila s Slovencem iz Ljutomera, Jankom Kukovcem in rodila prvega sina Vlada. Preselili so se v Ljutomer, Klara pa je želela v Gradcu odpreti zasebno ambulanto, a so njeno prošnjo zavrnili. Avstrija je namreč od žensk zahtevala, da ponovijo vse izpite, če želijo, da jim priznajo že pridobljeno medicinsko izobrazbo. Poleg tega so od nje zahtevali, da opravi izpit iz Grščine v državi, kjer je končala gimnazijo. Po izpitu v Rusiji ji je nadaljnje priznavanje diplome onemogočila diagnosticirana tuberkuloza. Za nekaj časa se je pridružila zdravnikom, ki so se borili proti koleri, ko pa je ugotovila, da so ji postavili napačno diagnozo, se je vrnila domov. Obiskala je tudi moža, ki je delal v Firencah. Nadaljevala je s prizadevanji za priznanje diplome v Avstriji in delala pri ginekologu prof. Knauerju in pediatru prof. Zangerju. Leta 1910, tik pred rojstvom drugega sina, ji je uspelo v Gradcu diplomirati.Že naslednje leto je bila prva ženska, ki je odprla zasebno ordinacijo v Trstu (Italija), obenem je bila edina ženska zdravnica v mestu. Ambulanta je bila namenjena ženskim in otroškim boleznim in kljub te
1938 Rakek – Sokolski podmladek pri Aleksandrovem spomeniku

1938 Rakek – Sokolski podmladek pri Aleksandrovem spomeniku

Stare slike (Cerknica), 11. julij 2021 ― Ob odkritju spomenika so poleg imenitnih gostov, ki so se odkritja udeležili, vence položili tudi: spomeniški odbor, konzul francoske republike, združenje rezervnih oficirjev, vojni prostovoljci, koroški borci, železničarji, Kolo jugoslovanskih sester, Soča, Tabor, skoraj vse notranjske občine in gasilske čete, Meščanska šola na Rakeku ter osnovni šoli z Rakeka in Unca. Minilo je leto od […]

11. julija 1916 je umrl Jože Cvelbar, slovenski pesnik in slikar

Kamra.si, 11. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...11. julija 1916 je umrl (Monte Cucca, Italija) Jože Cvelbar, slovenski pesnik in slikar. Rodil se je 8. februarja 1895 na Dolnji Prekopi. Jože Cvelbar se je rodil 8. februarja 1895 na Dolnji Prekopi blizu Kostanjevice. V l. 1907/08–1914/15 je obiskoval novomeško gimnazijo. Po kratkem usposabljanju v oficirski šoli je v začetku l. 1916 odšel na fronto na Kras, nato na Tirolsko, kjer je bil 9. julija hudo ranjen, dva dni kasneje, 11. julija 1916, pa je na brigadni sanitetni postaji na Monte Cucca v Tirolskih Alpah umrl. Že kot dijak – četrtošolec je sodeloval s pesmijo in slikami pri dijaškem rokopisnem listu Izpod Gorjancev. V tem listu je pesmi objavljal pod psevdonimom Jože Gorjančev, ilustracije pa s kraticama svojega pravega imena. Objavljal je tudi pod psevdonimoma Dolenjčev Cene in Cvetko Gorjančev. Njegova prva pesem z naslovom Zimska je izšla v dijaškem listu Zora. Pesmi in črtice je objavljal v revijah: Zvonček, Vrtec, Angelček, Domači prijatelj, Dom in svet. Pisal je tudi dnevnik. Zapustil je veliko število risb in slik. Večje število njegovih pesmi in odlomkov iz dnevnika je bilo objavljenih v listih in revijah: Vrtec, Trije labodje, Naprej, Odmevi, Modra ptica, Mladika. L. 1938 je izšlo njegovo Izbrano delo, ki ga je uredil in zanj napisal spremno besedo France Koblar. Novomeška knjižnica, v Posebnih zbirkah Boga Komelja, hrani del njegove osebne in literarne zapuščine. https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/cvelbar-joze/ Priporočamo tudi: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/pisma-s-tirolske-fronte.html
še novic