Kamra.si, 21. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. julija 1933 je v Žalcu umrl Josip Širca, gospodarstvenik, gasilec in župan. Rodil se je 8. aprila 1854 v Žalcu. V Žalcu je obiskoval trirazredno ljudsko šolo, ki jo je leta 1867 uspešno zaključil. V četrtem razredu se je šolal doma, nato pa je obiskoval dvorazredno realko v Celju. V Celju je nadaljeval šolanje v trgovski smeri, kjer se je učil nemško korespondenco. Leta 1871 je začel delati kot praktikant v trgovini Andreja Elsbacherja v Laškem, nato je nadaljeval v trgovini z železnino Karla Reiterja v Mariboru, leta 1874 pa je delal v veletrgovini F. M. Stoklasa v Gradcu. Zaradi očetove bolezni se je vrnil domov in začel delati v domači trgovini, ki jo je leta 1885 tudi prevzel, ampak jo je že čez nekaj let dal v najem in se posvetil svojemu posestvu in različnim javnim ter društvenim funkcijam. Bil je podnačelnik požarne brambe v Žalcu (1881–1888) in od leta 1888 njen načelnik. Že na začetku načelstva požarni brambi je uvedel poveljevanje v slovenskem jeziku, leta 1899 pa je sestavil in izdal Vežbenik zveze slovenskih požarnih bramb na Spodnjem Štajerskem. V tem vežbeniku so bila poleg vaj še slovenska povelja za vaje z raznimi gasilskimi orodji. Žalski župan je bil v letih 1894–1916. V času njegovega županovanja so ustanovili meščansko šolo v Žalcu, uredili kanalizacijo in tlakovali žalske ulice, vodil je gradnjo župnijske cerkve, nove osnovne šole, hmeljarne, sodeloval pri ustanovitvi žalske elektrarne. Bil je med soustanovitelji Zveze slovenskih gasilskih društev na Spodnjem Štajerskem, član okrajnega šolskega sveta, ravnatelj Savinjske posojilnice in soustanovitelj zadruge Hmeljarna leta 1902 ter Oznamkovalnice za hmelj leta 1908. Leta 1913 je postal častni občan občine Žalec (trg Žalec). Pokopan je na žalskem pokopališču. Avtor/-ica gesla: Karmen Kreže, Medobčinska splošna knjižnica Žalec

Kamra.si, 20. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. julija 1933 je v Mozirju umrl Franc Praprotnik, učitelj in sadjar.  Rodil se je 28. januarja 1849 na Andražu nad Polzelo.  Oče mozirskega sadjarstva je obiskoval ljudsko šolo v Šmartnem ob Paki. Po dveh letih je šolanje nadaljeval v Celju, kjer je z odliko končal štiri razrede mestne šole. Leta 1870 je na celjski gimnaziji maturiral z odliko, nato se je na željo staršev vpisal na bogoslovje v Mariboru. V tem času ga je prizadel propad domačije, zato je leta 1873 izstopil iz bogoslovja in se vpisal na mariborsko učiteljišče ter ga s pomočjo državne podpore končal leta 1874. Učiteljsko službo je nastopil avgusta 1874 kot podučitelj v Selnici ob Dravi. V letih med 1876 in 1881 je bil definitivni učitelj v Limbušu, nato pa je postal nadučitelj pri Devici Mariji v Puščavi. Leta 1889 je dobil mesto nadučitelja na takrat še dvorazredni ljudski šoli v Mozirju. Tam je ostal v službi kar 26 let do upokojitve leta 1915.

Kamra.si, 19. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. julija 2017 je v Mariboru umrl Bogo(mir) Čerin, slovenski fotograf. Rodil se je 5. avgusta 1947 v Mariboru. Mojster umetniške fotografije Bogo Čerin se je začel s fotografijo resneje ukvarjati kot dijak mariborske Srednje tehniške šole in se na začetku svoje fotografske poti zapisal dokumentarni fotografiji. Najprej je sodeloval s študentskim listom Katedra, kasneje pa je svojo fotoreportersko pot nadaljeval pri Večeru in v mariborskem dopisništvu Dela, kjer je bil zaposlen več kot 20 let. V tem obdobju je s pomočjo reporterske fotografije postal dragocen kronist svojega časa in s fotoaparatom dokumentiral številna dogajanja v rodnem mestu ter širše. V zgodovino umetniške fotografije se je najmočneje zapisal z akt fotografijo, s katero se je pričel ukvarjati konec 60. let prejšnjega stoletja in se ji intenzivneje posvetil v naslednjih desetletjih. Sprva je ustvarjal v črno-beli tehniki, v sredini 70. let pa je prešel na barvno fotografijo, kateri je ostal zvest vse do konca.

Kamra.si, 18. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. julij 1995 - odkrili neandertalsko piščal,  najstarejše glasbilo na svetu Najstarejše glasbilo na svetu, 60.000-letna piščal, je dragocenost svetovnega pomena. Najdena je bila med arheološkimi izkopavanji najdišča Divje babe blizu Cerknega in je izdelek neandertalca.    Izdelana je iz stegnenice mladega jamskega medveda, v katero so narejene štiri luknjice. Glasbeni poskusi po potrdili izsledke arheoloških raziskav, da velikost luknjic in njihova lega ne moreta biti naključni. Luknje je izdelal človek z namenom zvočnega izražanja.    Piščal iz Divjih bab je edina odkrita piščal na svetu, ki jo je izdelal neandertalec. Od drugih podobnih piščali, ki so delo anatomsko modernega človeka, je starejša okrog 20.000 let. To odkritje potrjuje, da je bil neandertalec tako kot mi popolnoma razvito duhovno bitje, zmožno prefinjenega umetniškega ustvarjanja, kot je glasba.   Vir: https://www.nms.si/si/zbirke/znameniti-predmeti/343-Neandertalceva-piscal

Kamra.si, 17. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...17. julij 1861 - ustanovljena Slovanska čitalnica v Mariboru Slovanska čitalnica v Mariboru je imela pomembno vlogo v kulturnem in političnem življenju Maribora v 19. Stoletju. Namen društva oz. čitalnice je bil, da goji in utrjuje rabo slovenskega jezika, slovensko ljudsko petje, nudi članom slovenske časnike in časopise, uprizarja gledališke igre ter ustanovi knjižnico. Univerzitetna knjižnica Maribor hrani v Enoti za domoznanstvo ter Rokopisni zbirki in Zbirki drobnih tiskov precej originalnega rokopisnega gradiva in drobnih tiskov ter dokumentacijo iz slovenskih časnikov. Rokopisno gradivo Slovanske čitalnice v Mariboru je UKM pridobila kot dar leta 1941. Gradivo je sistematično urejeno in hranjeno pod ustreznimi pogoji pod signaturo Ms 201 in obsega osem vsebinskih sklopov: I. Ustanovitev in pravila, II. Pisma Slovanske čitalnice, III. Korespondenca Slovanski čitalnici, IV. Sejno gradivo in zapisniki, V. Prireditve, VI. Razne akcije, VII. Stiki z drugimi društvi in VIII. Knjižnica. Slovanska čitalnica v Mariboru ali kar Čitalnica v Mariboru je obstajala od 17. julija 1861 pa do aprila 1941, ko jo je odpravil ukrep okupacijskih oblasti.Julija 1861 so se v pisarni odvetnika dr. Ferdinanda Dominkuša sestali mariborski slovensko naravnani meščani ter tudi po vzoru hrvaških „čitaonic“ in ob neposredni spodbudi ustanovitve čitalnice v Trstu spomladi tega leta nato ustanovili prvo slovensko društvo z imenom „narodna slovanska čitavnica.“Med ustanovnimi člani najdemo odvetnika dr. Janka Serneca in dr. Jakoba Ploja, jezikoslovca Josipa Šumana in Janeza Majcigerja, glasbenika Janeza Miklošiča in zdravnika dr. Matijo Preloga.Ustanovitelji so v samem mestu imeli vzorce v društvih, v katerih so sodelovali sami, vendar je bil tam jezik nemški, njihove dejavnosti pa so bile takšne, da so bile primerne tudi za novo Slovansko čitalnico. Pri svojem delu se je čitalnica mogla zgledovati tudi po Mariborskem moškem pevskem društvu (Marburger