SEM, 3. februar 2022 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 3. februar 2021 Slovenski etnografski muzej v torek, 8. februarja 2022 med 10.00 in 18.00 na široko odpira vrata s prostim vstopom in novo priložnostno razstavo Liški pust. Tako že četrto leto zapored ob Slovenskem kulturnem prazniku in v predpustnem času na ogled postavlja pustne like, katerih oprave je odkupil v preteklem letu za svojo zbirko. O razstavi Liški pust: Manjša priložnostna razstava, ki bo na ogled med 8. februarjem in 13. marcem 2022, prikazuje liške pustjé in pustno šego, ki je od leta 2020 vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine. Predstavlja svatovski sprevod in je značilna za območje Kanalskega Kolovrata. Poleg fotografij liškega pusta je razstavljenih 6 celotnih pustnih likov: ta lep in ta lepa, žandar, pust, pustica z brezovo metlo, ki so iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja ter lik ramašton, ki je iz zbirke Etnološkega društva Liški pustjé - Kanal ob Soči. Iz obsežne zbirke Branka Žnidarčiča v so v SEM na ogled 4 obrazna naličija iz 40. let 20. stoletja. Razstavo spremlja tudi krajši video o izdelavi mask ter pustnih obhodih po vaseh. Skupina Liški pustjé se deli na tri dele: ta lepe, ta grde in bakrene maske. V pustnem času skupina naredi obhod, obišče domačije v vaseh Markiči, Bajti, Ukanje, Britof, Strmec, Lovišče in Melinki. Od hiše do hiše hodi v sprevodu, spremlja jo harmonikaš, kot se za svatbo spodobi. Ta grdi ves čas tekajo naokoli in lovijo mladež, se norčujejo ter z zvonci in hrupom odganjajo vse slabo. Ko pridejo na dvorišče, v hišo najprej vstopijo ta lepi, ki predstavljajo vse dobro: red (žandar), zdravje (zdravnik) in rodovitnost (mladoporočenca). Pozdravijo in zaplešejo. Gospodarica in gospodar jih pogostita in jim podarita darove. Za njimi lahko v hišo vstopijo tudi ta grdi in bakrene maske. Zgodovina pustnih obhodov na tem območju sega že v čas pred 1. svetovno vojno, v času fašizma pa je bilo šemljenje prepovedano. Leta 1

SEM, 31. januar 2022 ― Vabimo vas k sodelovanju v letošnji periodični publikaciji Etnolog, ki ga izdaja Slovenski etnografski muzej. Osrednja tematika znanstvenih člankov novega letnika je življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju Branislave Sušnik in antropološke ter etnološke raziskave Latinske Amerike. Slovenski znanstvenici Branislavi Sušnik (1920-1996), katere življenjska pot in raziskovalno delo sta pomembno zaznamovala paragvajsko in latinsko-ameriško antropologijo in etno-lingvistiko, smo ob stoletnici rojstva v strokovno-raziskovalnem krogu namenili veliko pozornosti. Osrednja dogodka sta bila razstava »La Doctora: življenje in delo slovenske znanstvenice v Paragvaju« v Slovenskem etnografskem muzeju, ki je nastala v sodelovanju z Etnografskim muzejem dr. Andres Barbero v Asuncionu  in mednarodna konferenca »Dr. Branislava Sušnik in sodobniki – ambasadorji slovenske znanosti v Južni Ameriki«, ki jo je organizirala skupina raziskovalcev pod vodstvom Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Na konferenci so se z novimi spoznanji predstavili domači in tuji raziskovalci, ki jih še posebej vabimo k objavi člankov. V reviji pričakujemo znanstvene prispevke o delovanju Branislave Sušnik, raziskavah Južne Amerike ter o etnologiji in antropologiji v Latinski Ameriki. Kot vsako leto, načrtujemo tudi sklop znanstvenih člankov, ki vsebinsko niso omejeni na predloženo osrednjo temo, a prinašajo tehtne primere, analize in premisleke tekoče etnološke in antropološke problematike. Poleg znanstvenih pričakujemo tudi strokovne prispevke, tako tiste, povezane z razpisano tematiko kot tudi druge. Vabimo vas k pisanju prispevkov o dogajanju v slovenskih in tujih muzejih (ocene in predstavitve ustanov, razstav, projektov, zbirk …). Prav tako vas vabimo, da nam pošljete ocene novejših domačih in tujih publikacij s področij etnologije, kulturne antropologije, muzeologije in sorodnih ved. Avtorice in avtorje znanstvenih člankov prosimo, da do 20. februarja 2022 pošlj