Novice

dediščina

Ravne na Koroškem nova, 20 članica Združenja

ZZMS, 3. marec 2022 ― Občina Ravne na Koroškem je s podpisom pristopne izjave, ki jo je 17. februarja 2022, podpisal župan dr. Tomaž Rožen pridružila Združenju zgodovinskih mest Slovenije.  Združenju povezuje 20 občin, ki imajo na svojem ozemlju velik del, ocena je da med 70 in 80 %, najkvalitetnejše kulturne dediščine Slovenije. Vsa mestna središča, stara mestna ali trška […] The post Ravne na Koroškem nova, 20 članica Združenja appeared first on ZZMS.
Novice: V deželici Simona Rutarja - Javno vodenje po razstavi

Novice: V deželici Simona Rutarja - Javno vodenje po razstavi

Tolminski muzej, 3. marec 2022 ― V Tolminskem muzeju je še do konca marca na ogled zanimiva razstava arheoloških najdb iz podkrnskega prostora, ki nosi naslov V deželici Simona Rutarja. Predstavlja namreč prostor in čas, o katerem je v drugi polovici 19. stoletja Rutar pisal v svojih delih, a takrat še ni vedel, kaj vse se dejansko skriva pod zemljo. Potrditev njegovih domnev o starodavnih naseljencih v pobočjih pod mogočnim Krnom prinašajo novejše ...
Obrazstavna publikacija Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN

Obrazstavna publikacija Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN

SEM, 2. marec 2022 ― Publikacijo sestavljajo: uvodni pomislek prof. dr. Ksenije Vidmar Horvat, besedilo o sopostavitvi obeh zbirk dr. Bojane Rogelj Škafar, kustodinje in avtorice koncepta razstave Ljudska umetnost med domom in svetom, prispevek Tevža Logarja, kustosa razstave NSK Folk Art v Galriji Škuc in  refleksije ustvarjalcev ljudske umetnosti NSK, ki razkrivajo naravo razmerij med njimi in artefakti. Publikacija je dvojezična, v slovenskem in angleškem jeziku. Vabljeni v Trgovino SEM!    
Predmet meseca s katerim SEM opozarja na nesmiselnost vojn in trajno željo po miru

Predmet meseca s katerim SEM opozarja na nesmiselnost vojn in trajno željo po miru

SEM, 1. marec 2022 ― Slovenski muzeji izražamo podporo našim kolegom muzealcem v Ukrajini in obsojamo vsakršno nasilje. Na poziv ICOM Slovenija in Skupnosti muzejev Slovenije smo se združili v skupni akciji »predmet meseca«. Z njo muzeji v marcu predstavljamo izbrani predmet iz svoje zbirke, s katerim opozarjamo na grozote vojnega nasilja. Skupna izjava: Muzeji smo varuhi zgodovine in kulturne dediščine. Imamo moč, da preko primerov iz zgodovine opozarjamo na nasilje in temne dogodke človeštva, da učimo in se skupaj zavzemamo za boljši jutri. Naše poslanstvo so skrb za dediščino, za demokracijo in svobodo. Naša naloga je, da kredo »nikoli več vojn!« povemo glasno in opozarjamo na nasilje. Predmeti, ki jih objavljamo, so zgodbe o nesmiselnosti vojn in trajni želji po miru ter blaginji za vse. Slovenski etnografski muzej je izbral svoj predmet: Sestavljanka v steklenici (inv. št. EM 9403). Steklo, les. Zastavici z letnicama 1914 – 1915 in napis na postamentu »Spomin svetovne vojske«. Bogkov kot nad mizo osrednjega bivalnega prostora v kmečki hiši so v 19. stoletju in še vse do 2. svetovne vojne sestavljali razpelo, nabožne slike, največkrat naslikane na steklo, in razno dodatno okrasje. V mnogo manjšem obsegu so se uveljavili oltarčki v obliki kipcev ali skupine kipcev v omaricah ali arhitekturnih nastavkih. Posebno skupino hišnih oltarčkov tvorijo sestavljanke v steklenicah, kakršne hranimo v zbirki Slovenskega etnografskega muzeja. Ena izmed njih je spomin na 1. svetovno vojno, o čemer pričajo zapisani letnici na zastavicah (1914 – 1915) in napis »Spomin svetovne vojske«. V steklenici je sestavljanka iz drobnih rezbarjenih lesenih koščkov: v zgornjem delu so Križani z orodji trpljenja (Arma Christi) in dvema molilcema, v spodnjem sta figurici klečečega vojaka in angela, ki stoji za njim. Verjetno je ta hišni oltarček služil priprošnji za srečno vrnitev vojaka iz 1. svetovne vojne in je tako simbol trpljenja njegovih domačih, ki so si zanjo prizadevali z molitvijo pri oltarčk
1860 Rakek – Čuvajnice

1860 Rakek – Čuvajnice

Stare slike (Cerknica), 1. marec 2022 ― Pred 160 leti je bila tehnologija železniškega prometa manj razvita, zato je bilo potrebno večje število osebja, ki so nadzirali vožnjo vlakov in stanje proge ter progo varovali. Zato so bile ob važnejših objektih čuvajnice, naseljene s čuvaji, ki so skrbeli za varnost proge in prometa. Poleg naseljenih čuvajnic so bile še tako imenovane male […]

Zgodovinska mesta Slovenije v reviji Donna Moderna

ZZMS, 28. februar 2022 ― Septembra 2021 je Slovenijo in nekaj naših zgodovinskih biserov obiskala manjša skupina italijanskih novinarjev, med njimi tudi gospa Francesca Pace, novinarka revije Donna Moderna. Gre za popularno italijansko revijo, ki izhaja tedensko, v nakladi 451.350 izvodov. Novinarji so svoje 4-dnevno potovanje začeli v Idriji, pot pa nadaljevali v Škofji Loki, Slovenj Gradcu, Šentjurju, Brežicah, Kostanjevici […] The post Zgodovinska mesta Slovenije v reviji Donna Moderna appeared first on ZZMS.
Nostalgija: igrače od včeraj iz zbirke Tatjane Bensa

Nostalgija: igrače od včeraj iz zbirke Tatjane Bensa

SEM, 28. februar 2022 ― Sporočilo za javnost Slovenski etnografski muzej                         Ljubljana, 24. februar 2022 Med 25. februarjem in 24. marcem 2022 je v Slovenskem etnografskem muzeju na ogled manjša osebna razstava Nostalgija: igrače od včeraj iz zbirke Tatjane Bensa. Predstavlja raznovrstno zasebno zbirko igrač in hkrati razkriva svet zbirateljstva s pomenljivimi zgodbami in pomeni. Tatjana Bensa živi z možem Brunom in maltežanom Šanelom v starem mestnem jedru Ljubljane v hiši iz 15. stoletja. Z možem sta v 80. letih 20. stoletja veliko potovala po svetu, kar trikrat sta s transibirsko železnico prečkala Sibirijo, pot ju je vodila na Japonsko in Kitajsko. Preko Irana in Afganistana sta kot študenta leta 1976 obiskala Indijo, leto kasneje tudi Sudan in Etiopijo. S potovanj sta prinesla veliko predmetov, v vsakem so ujeti spomini na čas raziskovanj in spoznavanj. Zato so na razstavi s posebno pozornostjo razstavljene etno igrače, ki jih je zbirateljica prinesla v nahrbtniku domov. Igrače brez plastike in z veliko domišljije. Tatjana Bensa pravi, da je » …zbiranje punčk in starih igrač moj način nostalgije in povezave s preteklostjo. Ko si enkrat strasten zbiralec, te pritegnejo zanimivi predmeti, ki pripovedujejo zgodbe in prebudijo spomine. Pravzaprav ne vem, ali je bilo pomanjkanje igrač v otroštvu razlog za mojo strast. Spomnim se vsake igrače, gumijaste punčke Ljalice, ki jo že zdavnaj ni več, a sem spet podobno Ljalico našla na sejmu starin pol stoletja kasneje. Kako ljubim ta drobna veselja! Celo strokovnjaki  pravijo, da strastni zbiralci živijo dlje. Zase vem, da to drži. Ko dobim lep kos, z mojstrsko roko izdelan in rojen za mojo zbirko, sem cel teden dobre volje«. Tanja Roženbergar, ki je mentorirala razstavo, izpostavlja:  »Razstava o iskreni zbirateljski strasti in zbirki, ki prinaša dobro voljo, je droben izsek iz bogatih kolekcij, ki jih hrani zbirateljica, ljubiteljica umetnosti in popotnica Tatjana Bensa. Njen čarokrasni  svet predmetov je rezulta
Teden študentske kulture 2022 v SEM

Teden študentske kulture 2022 v SEM

SEM, 28. februar 2022 ― Brezplačni ogled razstav v SEM za študentke in študente! Slovenski etnografski muzej se pridružuje akciji ŠOU Ljubljana v okviru Meseca kulture 2022 in omogoča brezplačen vstop za študente v Tednu študentske kulture med 22. in 27. marcem 2022. Na ogled sta stalni razstavi Med naravo in kulturo in Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta, občasna razstava Ljudska umetnost med domom in svetom: Zbirki SEM in ljudske umetnosti NSK skupine IRWIN ter osebni razstavi Nostalgija: igrače od včeraj iz zbirke Tatjane Bensa ter Jasna Kralj Pavlovec: jas (in) SEM. Teden odprtih vrat galerij in muzejev 2022 (pdf, 3.3 MB)
Kurentija iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja

Kurentija iz zbirk Slovenskega etnografskega muzeja

SEM, 28. februar 2022 ― Ko se na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in v Slovenskih goricah začne pustni čas, je to čas, ko se sliši zvonjenje zvoncev. Zvonci so obvezni del kurentije ali kornatije. V Slovenskem etnografskem muzeju si je na stalni razstavi Med naravo in kulturo mogoče ogledati pernato kurentijo. V kratkem video posnetku predstavimo kurentijo, obhode kurentov in izdelovanje kurentij. Izdelovanje kurentij in obhodi kurentov sta elementa, ki sta vpisana v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. Obhodi kurentov pa so od leta 2017 tudi na Unescovem reprezentativnem sezname nesnovne kulturne dediščine človeštva.  
Kurentija iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja

Kurentija iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja

SEM, 28. februar 2022 ― Ko se na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in v Slovenskih goricah začne pustni čas, je to čas, ko se sliši zvonjenje zvoncev. Zvonci so obvezni del kurentije ali kornatije. V Slovenskem etnografskem muzeju si je na stalni razstavi Med naravo in kulturo mogoče ogledati pernato kurentijo. V kratkem video posnetku predstavimo kurentijo, obhode kurentov in izdelovanje kurentij. Izdelovanje kurentij in obhodi kurentov sta elementa, ki sta vpisana v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. Obhodi kurentov pa so od leta 2017 tudi na Unescovem reprezentativnem sezname nesnovne kulturne dediščine človeštva.  
Kurentija iz zbirke SEM

Kurentija iz zbirke SEM

SEM, 28. februar 2022 ― Ko se na Ptujskem in Dravskem polju, v Halozah in v Slovenskih goricah začne pustni čas, je to čas, ko se sliši zvonjenje zvoncev. Zvonci so obvezni del kurentije ali kornatije. V Slovenskem etnografskem muzeju si je na stalni razstavi Med naravo in kulturo mogoče ogledati pernato kurentijo. V kratkem video posnetku predstavimo kurentijo, obhode kurentov in izdelovanje kurentij. Izdelovanje kurentij in obhodi kurentov sta elementa, ki sta vpisana v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. Obhodi kurentov pa so od leta 2017 tudi na Unescovem reprezentativnem sezname nesnovne kulturne dediščine človeštva.  
Maske ta lepih in ta grdih na razstavi v SEM

Maske ta lepih in ta grdih na razstavi v SEM

SEM, 28. februar 2022 ― Vabljeni na ogled razstave Liški pust v SEM. Na razstavi je predstavljena pustna šega, ki predstavlja svatovski sprevod in je značilna za območje Kanalskega Kolovrata. Skupina Liški pustjé se deli na tri dele: ta lepe, ta grde in bakrene maske. Skupino ta lepih sestavljajo berač, ki pobira darove in prvi vstopi v hišo. Sledijo mu harmonikaš in nato dva para mladoporočencev, ki predstavljata ženina in nevesto. V hiši zaplešeta. Žandar (policist) ves čas skrbi za red, zdravnik pa za zdravje. Skupino ta grdih sestavljajo pustjé (oblečeni v kožuhe z rogovi in pisane obleke), ki s hrupom odganjajo zimo, skačejo, lovijo mladino in uganjajo norčije. Sledijo jim tri pustice ali stare ženice: ena pometa, druga v vrečo nabira orehe in tretja prosi mleka za dojenčka. Sem spadajo še rezijan, daj-dam, opica, hudič in žena, ki nosi moža v košu. Na razstavi predstavljamo tudi 4 obrazne aluminijaste maske iz 40. letih 20. stoletja: ta lep, ta lepa, pustica, žandar.
Cerknica 1981/82 – 8. a razred

Cerknica 1981/82 – 8. a razred

Stare slike (Cerknica), 28. februar 2022 ― Zadnja slika 8.a razreda leta 1981/82 iz osnovnošolskega obdobja. Tokrat slikani na šolskem vrtu. Še nekaj naših spominov. – Bili smo razred, ki je znal sodelovati in si medsebojno pomagati. Tako so se popoldan dogajale medsebojne inštrukcije. – Narediti smo morali predstavitev znane slovenske osebnosti, slovenske flavtistke Irene Grafenauer. Napisali smo o njej vse, kar […]
še novic