Kulturna četrt Minoriti

ZVKDS, 8. november 2022 ― Zaživela kulturna četrt Minoriti. Prenovo minoritskega samostana in cerkve, Sodnega stolpa, stavbe Treh bab in Vojašniškega trga je, v tesnem sodelovanju s konservatorsko ekipo mariborske območne enote ZVKDS,  projektiralo podjetje ATELIERarhitekti d.o.o. pod vodstvom prof. Jurija Kobeja.  Jezik Slovenščina

Zaživela Kulturna četrt Minoriti

ZVKDS, 8. november 2022 ― Zaživela kulturna četrt Minoriti. Prenovo minoritskega samostana in cerkve, Sodnega stolpa, stavbe Treh bab in Vojašniškega trga je, v tesnem sodelovanju s konservatorsko ekipo mariborske območne enote ZVKDS,  projektiralo podjetje ATELIERarhitekti d.o.o. pod vodstvom prof. Jurija Kobeja.  Jezik Slovenščina
Javni razpis za izbor javnih kulturnih projektov na področju nesnovne kulturne dediščine 2023

Javni razpis za izbor javnih kulturnih projektov na področju nesnovne kulturne dediščine 2023

SEM, 7. november 2022 ― Ministrstvo za kulturo je 4. 11. 2022 objavilo javni razpis za izbor javnih kulturnih projektov na področju nesnovne kulturne dediščine v letu 2023 (JPR-NKD-2023). Cilj Javnega razpisa za izbor javnih kulturnih projektov na področju nesnovne kulturne dediščine, ki jih bo v letu 2023 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega kulturi, je ohranjanje in varovanje nesnovne dediščine in razvijanje njenega potenciala. Predmet javnega razpisa so projekti, ki: varujejo in oživljajo kulturno dediščino, ki je vpisana v register nesnovne dediščine, zagotavljajo višjo raven ozaveščenosti o pomenu nesnovne dediščine med prebivalci Republike Slovenije, zagotavljajo višjo raven usposobljenosti za kontinuirano izvajanje kulturnih projektov na področju varstva in oživljanja nesnovne dediščine, zagotavljajo njihovo dostopnost čim širši javnosti v Republiki Sloveniji in v skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Rok za prijavo na javni razpis je 6. 12. 2022. Besedilo javnega razpisa Več informacij o razpisu najdete na spletni strani Ministrstva za kulturo.  Kontaktna oseba za posredovanje informacij o javnem razpisu: Zoran Pistotnik (zoran.pistotnik@gov.si; gp.mk@gov.si) 01 400 79 66
Nova vas 1954/55 – 4. gimnazija, dijaki z učitelji

Nova vas 1954/55 – 4. gimnazija, dijaki z učitelji

Stare slike (Cerknica), 7. november 2022 ― Slika je nastala 31. maja 1955 v Novi vasi. Na njej so dijaki 4. gimnazije z učitelji. Razredničarka Slavica Casol, učila je telovadbo in srbohrvaščino ter ravnatelj Franc Čebihin, ki je poučeval, glasbo, zemljepis in gimnastiko. Sledi učiteljica matematike in nemškega jezika Anica Lenarčič, učiteljica risanja Boža Mrcina in učiteljica slovenskega jezika Ivica Škrabec. Obdobje šolanja […]
Premio San Rocco 2022 a Luca Caburlotto

Premio San Rocco 2022 a Luca Caburlotto

HISTRIA, 6. november 2022 ― Il Centro per la conservazione e la valorizzazione delle tradizioni popolari di Gorizia ha assegnato il premio San Rocco per il 2022 al nostro socio ordinario Luca Caburlotto per i meriti nel salvataggio della Biblioteca Statale Isontina di Gorizia di cui è direttore. Complimenti ! Luca Caburlotto notizia Il Piccolo, 06/11/2022 La solenne cerimonia di […] The post Premio San Rocco 2022 a Luca Caburlotto appeared first on HISTRIA.
Prvi računalniki v Sloveniji, 3. del – elektronski računalniki v Jugoslaviji

Prvi računalniki v Sloveniji, 3. del – elektronski računalniki v Jugoslaviji

Računalniški muzej, 5. november 2022 ― Nadaljujemo s serijo objav iz zgodovine računalništva v Sloveniji, ki je rezultat izvirnih raziskav kustodiata Računalniškega muzeja. Pregled vsebine: Elektronika in vakuumske elektronke Analogni in digitalni računalniki Analogni računalnik M-1 v Ljubljani Prva generacija elektronskih računalnikov Elektronska obdelava podatkov in programiranje IBM 705 na Zveznem zavodu za statistiko v Beogradu Elektronski računalnik CER-10 v Beogradu […] The post Prvi računalniki v Sloveniji, 3. del – elektronski računalniki v Jugoslaviji first appeared on Računalniški muzej.
V Registru evidentirani novi nosilci nesnovne kulturne dediščine

V Registru evidentirani novi nosilci nesnovne kulturne dediščine

SEM, 4. november 2022 ― Ministrstvo za kulturo je na predlog Slovenskega etnografskega muzeja / Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine 3. 11. 2022 v Register nesnovne kulturne dediščine vpisalo devet novih nosilcev. Ob enoti Oglarstvo sta bila evidentirana dva nova nosilca: Kulturno društvo Možnar Koroška Bela in Društvo oglarjev Rute. Kulturno društvo Možnar Koroška Bela je bilo ustanovljeno leta 2002 in združuje ljubitelje krajevne zgodovine in običajev. Društvo ima več kot 30 članov. Za potrebe taljenja železove rude so oglje odkupovale Jeseniške in Javorniške fužine. Večini kmetij v okoliških vaseh (vasi pod Golico, Javorniški Rovt, Koroška Bela, …) je fužinarstvo prinašalo dodaten zaslužek, ki so ga prislužili kot furmani  (tovorniki), rudarji, delavci v fužinah in oglarji, ki so se med marcem in novembrom selili z ene gozdne parcele na drugo in si v bližini kopišč postavljali začasna bivališča iz desk ali ‘kožarce’ iz lubja. Na sredi ali zunaj so postavili pol metra visoko kvadratno ognjišče, ob stenah pa pograde, postlane s smrekovimi vejami in praprotjo, kasneje s slamo. Hrano so si kuhali na odprtem ognjišču (žganci, polenta, ‘frika’ iz masti, drobno narezanega sira in polente). Vodo so si prinesli v ‘jempah’, v dežah pa so si nekateri prinesli še kislega mleka. Gozdni delavci so šli domov v soboto, v nedeljo k maši in v gostilno ter proti večeru oprtani z ‘rukzaki’ odšli spet v ‘gošo’. Konec 19. stoletja je oglje v plavžih skoraj povsem zamenjal koks, a so kmetje še kuhali oglje za domače potrebe kovačij. Po drugi svetovni vojni je oglarstvo že skoraj povsem izginilo, le v Planini pod Golico je tu in tam še v sedemdesetih zagorela kakšna kopa. Od leta 2012 si člani Kulturnega društva Možnar Koroška Bela prizadevajo za ohranitev prikaza kuhanja oglja na tradicionalen način. Do leta 2017 so skuhali 6 kop pri lovski koči v Račjem hramu ob akumulacijskem jezeru Moste. Od leta 2018 pa vsako leto postavijo in zakurijo kopo za Štefelinovo novino pod Kozjim hrbtom (nad K
Javljanje iz Leidna ...

Javljanje iz Leidna ...

SEM, 4. november 2022 ― V Nacionalnem etnoloskem muzeju v Leidnu na Nizozemskem pravkar poteka mednarodna konferenca Re | Creating Kinship in the Ethnographic Museum in Europe. Odvija se v sklopu projekta Etnografski in muzeji svetovnih kultur kot prostori skrbi, v katerem sodeluje tudi SEM. Naša ekipa je del razprav o skrbi za planet in našo prihodnost, v katerih svoje razmisleke in izkušnje delijo raziskovalci, aktivisti, umetniki in muzealci. Med drugim se pogovarjamo o večvrstni družbi in skrbi za skupno prihodnost vseh bitij, ob tem pa odpiramo tudi vprašanje, kakšni naj bodo etnografski muzeji prihodnosti. Več o konferenci #TAKINGCAREProject Foto: Tina Palaić
Oktobrske novosti v Knjižnici SEM

Oktobrske novosti v Knjižnici SEM

SEM, 4. november 2022 ― Mesec je naokoli in iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo nova tri priporočila: Monografija Življenje in delo z lesom: od drevesa do izdelka (Založba Vida, 2022), ki sta jo spisala Aljaž Celarc in Eva Pavlič Seifert, predstavlja novost v našem življenjskem prostoru. Govori o uporabi lesa in se izogiba običajnim marketinškim frazam kot so 'zeleni prehod', 'trajnostni razvoj' in 'sonaravno bivanje'. Avtorja sta se iz tujine vrnila v rodne kraje in na odročnem predelu Krasa kupila propadajočo hišo, ki sta se jo odločila sama prenoviti in zaživeti v pristnem stiku z naravo. Kako hišo obnoviti je bila lahka odločitev, saj sta posegla po starih metodah in tradiciji, ki je v teh krajih še vedno živa. Kot samouka sta se učila iz na novo pridobljenih izkušenj ter z nasveti lokalnih tesarjev in mizarjev. Nasveti o oživljanju starih znanj o lesu so prinesli toliko novega, da sta spisala vodnik o gradnji z lesom, kot ga v naših krajih še ni bilo. Ne le vodnik, temveč ponujata tudi delavnice o delu z lesom, kjer naprej predajata svoje znanje in izkušnje. Kot pravita sama: »Les je minljiv material. Gledati, kako skozi leta spreminja svojo surovo podobo in dobiva patino starosti, je kot branje poezije. Z vsakim stihom je pesem krajša, a ima močnejši učinek.« Plastika je dandanes povsod. Od zobnih ščetk do telefonov, majic do računalnikov. To je material današnjega časa. Težko si je zamišljati svet brez njega. Po uporabnosti, vseprisotnosti ali pač onesnaženju okolja. A hkrati se plastika veliko uporablja tudi v sodobnih umetniških praksah. A ko se umetniški objekti iz plastike znajdejo v muzejih, galerija in privatnih zbirkah velikokrat že po nekaj letih začnejo propadati. Zato je njihova konzervacija več kot nujna. Temu služi tudi monografija Conservation of plastics: materials science, degradation and preservation (Routledge, 2016), ki govori prav o omenjenih nujnih posegih. Avtorica Yvonne Shashoua ponudi mnoge pomembne informacije
1931 Trst – Nakupovalni turizem

1931 Trst – Nakupovalni turizem

Stare slike (Cerknica), 4. november 2022 ― Slika je nastala na velikega šmarna dan leta 1931 na Piazza Unita d’Italia. Vesela družba, od katere nikogar ne poznamo, krmi golobe. Franci je lepo in strokovno opisal zgodovino slovenskega mesta Trsta. Dal mi je idejo. Na Trst imam kar nekaj spominov. Ne bom pisala o zgodovini temveč o najljubšem jugoslovanskem hobiju – šverc komercu. Piazza […]
še novic