Novice

dediščina

1930/50 Gorenjska – Slavko Smolej, ljubiteljski, ilegalni in partizanski fotograf

1930/50 Gorenjska – Slavko Smolej, ljubiteljski, ilegalni in partizanski fotograf

Stare slike (Cerknica), 15. junij 2025 ― Slavko Smolej Ljubiteljski, ilegalni in partizanski fotograf (1909 – 1961)Slavko Smolej se je rodil 29. aprila 1909 na Jesenicah materi Antoniji in očetu Mavriciju, po poklicu urarju in zlatarju. V družini je bilo rojenih sedem otrok, od katerih so štirje že majhni umrli. Slavku je bila usoda prizanesljivejša, ni pa mu namenila prav dolgega življenja, […]
1975 Begunje – Indigo

1975 Begunje – Indigo

Stare slike (Cerknica), 14. junij 2025 ― U Begnah se je našla ena škatla indigo papirja. Če bi mene vprašali, jo imam tudi jaz. Je druge firme, ampak kot je rekel Đorđe Blašević: »Princip je isti sve su ostalo nijanse.« Ta papir je že povoskan in zato trdnejši. Stari je bil tenak kot pelir papir. Slednjega smo uporabljali, če je bilo treba […]

Predstavitev zbirke Viri: Opis lavantinske škofije iz leta 1702 in leta 1790

Kamra.si, 13. junij 2025 ― Nadškofija Maribor in Arhivsko društvo Slovenije vljudno vabita na predstavitev zbirke Viri: Opis lavantinske škofije iz leta 1702 in leta 1790, ki bo potekala v torek, 17. 6. 2025, ob 10. uri v pevski sobi župnijskega doma Stolne župnije Maribor, Slomškov trg 20, Maribor. Sodelujejo msgr. mag. Alojzij Cvikl DJ, mariborski nadškof metropolit, Bernard Geršak, ravnatelj Nadškofijskega arhiva Maribor, mag. Nina Gostenčnik, direktorica Pokrajinskega arhiva Maribor, dr. Dejan Zadravec, urednik zbirke Viri, Mojca Horvat, predsednica Arhivskega društva Slovenije in mag. Lilijana Urlep, avtorica. Dobrodošli!

V Koroški osrednji knjižnici ponovno s festivalom v poletje

Kamra.si, 13. junij 2025 ― V petek, 6. junija 2025 smo v olimpijskem duhu sklenili letošnji festival ČIČI – Zmeraj prinesi si koco! Lepo vreme, bogat kulturni program, predvsem pa izjemni gostje so v park in na grajski vrt Koroške osrednje knjižnice privabili številne obiskovalce. V sredo smo pod osrednjo lipo grajskega parka modrovali z Naro Petrovičem, v macesnovi galeriji pa je svoja fotografska razmišljanja razstavila Nika Hölcl. Gledališče Pravljičarna ter Iskanje knjižnega zaklada v "Digitalni sobi pobega" so obarvali četrtkov otroški dopoldan. Večerni koncert Janeza Škofa in Marjana Stanića, osrednjih članov legendarnih Čomp, je dodobra napolnil grajski vrt in navdušil občinstvo. Čisto za konec nas je s svojim obiskom počastila tudi ministrica Asta Vrečko, ki se je ta dan mudila na Koroškem. V petek so se na Knjižnih olimpijskih igrah, KOI 2025, za mamljive knjižne medalje potegovale štiri gostujoče ekipe. Letos je bila konkurenca res huda, saj so se prijavile ekipe kolegov knjižničarjev. Knjižnica Velenje in Slovenj Gradec imata že prekaljene tekmovalke in kar nekaj knjižno-olimpijskih medalj. A letos si je zlato medaljo nadela ena izmed gostujočih ekip z »Divjega vzhoda« - sodelavcev iz Univerzitetne knjižnice Maribor. Drugo mesto je pripadlo ekipi iz Knjižnice Ksaverja Meška iz Slovenj Gradca, olimpijke iz Knjižnice Velenje pa so se okitile z bronasto knjižno medaljo. Hvala vsem, ki ste nas na letošnjem festivalu počastili s svojo prisotnostjo!

Delavnica Mladinsko delo 4.0: Umetna inteligenca v praksi v Kopru

Računalniški muzej, 13. junij 2025 ― Z Uradom RS za mladino smo pripravili izvedbo praktične delavnice za razumevanje in uporabo tehnologij umetne inteligence v mladinskem delu. Delavnice je bila priložnost za druženje, izmenjavo izkušenj in uvodno spoznavanje z orodji in tehnologijami, ki lahko pomagajo pri konkretnem delu z mladimi. Želimo spodbuditi skupno učenje, pomoč pri izzivih, s katerimi se srečujemo, in iskanje […]
Novi publikaciji

Novi publikaciji

SEM, 13. junij 2025 ― Slovenski etnografski muzej je kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine v preteklih dneh izdal dve novi publikaciji, s katerima predstavljamo nesnovno kulturno dediščino, ki je vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine. Dvojezična publikacija O pustu so zrele neveste, o postu pa preste: pustne šege v Registru nesnovne kulturne dediščine prinaša na vpogled predstavitve enot pustne dediščine v Sloveniji, ki so bile v Register nesnovne kulturne dediščine vpisane do konca maja 2025. Predstavljenih je 15 tradicionalnih pustnih šeg: Cerkljanska laufarija, Borovo gostüvanje, Obhodi pustnih oračev, Škoromatija, Obhodi kurentov, Drežniški in Ravenski pust, Šelmarija, Vrbiške šeme, Zagoriške mačkare, Ponikovske mačkare, Pust Mozirski, Pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov, Vleka ploha, Liški pust in Pustni obhodi živalskih likov. Publikacijo sta uredili Anja Jerin in Adela Pukl. Svoj pogled na danes še živo pustno dediščino je s prispevkom Tudi neveste in preste se spreminjajo v publikaciji podal zasl. prof. dr. Janez Bogataj, Anja Jerin in Adela Pukl pa sta v prispevku Pustne šege v Registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije z ozirom na implementacijo Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003) v slovenskem prostoru orisali trenutno stanje pustne dediščine. Publikacija Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije (2008-2025) obsega predstavitve kar 133 enot nesnovne kulturne dediščine, ki so bile do konca maja 2025 vpisane na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Enote so razvrščene v posamezne zvrsti, kot jih določa Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003): izvedbene umetnosti, družbene prakse, rituali in praznovanja, ustno izročilo, izrazi in jezik, znanja in prakse o naravi in svetu in tradicionalne obrtne veščine. Dvojezično publikacijo, ki je za razliko od prejšnje izdaje v letu 2023 bogatejša za predstavitve novih osemnajst enot, sta uredili Anja Jerin in Nena Židov.
Novi publikaciji

Novi publikaciji

SEM, 13. junij 2025 ― Slovenski etnografski muzej je kot Koordinator varstva nesnovne kulturne dediščine v preteklih dneh izdal dve novi publikaciji, s katerima predstavljamo nesnovno kulturno dediščino, ki je vpisana v Register nesnovne kulturne dediščine. Dvojezična publikacija O pustu so zrele neveste, o postu pa preste: pustne šege v Registru nesnovne kulturne dediščine prinaša na vpogled predstavitve enot pustne dediščine v Sloveniji, ki so bile v Register nesnovne kulturne dediščine vpisane do konca maja 2025. Predstavljenih je 15 tradicionalnih pustnih šeg: Cerkljanska laufarija, Borovo gostüvanje, Obhodi pustnih oračev, Škoromatija, Obhodi kurentov, Drežniški in Ravenski pust, Šelmarija, Vrbiške šeme, Zagoriške mačkare, Ponikovske mačkare, Pust Mozirski, Pustni obhodi ločkih koscev, oračev in svatov, Vleka ploha, Liški pust in Pustni obhodi živalskih likov. Publikacijo sta uredili Anja Jerin in Adela Pukl. Svoj pogled na danes še živo pustno dediščino je s prispevkom Tudi neveste in preste se spreminjajo v publikaciji podal zasl. prof. dr. Janez Bogataj, Anja Jerin in Adela Pukl pa sta v prispevku Pustne šege v Registru nesnovne kulturne dediščine Slovenije z ozirom na implementacijo Unescove Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003) v slovenskem prostoru orisali trenutno stanje pustne dediščine. Publikacija Register nesnovne kulturne dediščine Slovenije (2008-2025) obsega predstavitve kar 133 enot nesnovne kulturne dediščine, ki so bile do konca maja 2025 vpisane na nacionalni seznam nesnovne kulturne dediščine. Enote so razvrščene v posamezne zvrsti, kot jih določa Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine (2003): izvedbene umetnosti, družbene prakse, rituali in praznovanja, ustno izročilo, izrazi in jezik, znanja in prakse o naravi in svetu in tradicionalne obrtne veščine. Dvojezično publikacijo, ki je za razliko od prejšnje izdaje v letu 2023 bogatejša za predstavitve novih osemnajst enot, sta uredili Anja Jerin in Nena Židov.

Nov list Rastoče knjige Novega mesta

Kamra.si, 13. junij 2025 ― Vljudno vabljeni, da se nam pridružite na slovesnosti ob razširitvi Rastoče knjige Novega mesta. Nov list bomo tokrat posvetili slovenskemu pisatelju, etnografu in zgodovinarju Janezu Trdini, ob 195. obletnici njegovega rojstva in 120. obletnici smrti. V Novo mesto ga je pripeljala predvsem želja, da bi v tej »glavni in najčvrstejši koreniki slovenstva« študiral našo narodnost in značaj. Na svojih pešpoteh po Dolenjski in Beli krajini, zlasti po Gorjancih, je zbral ogromno novega gradiva o ljudskem življenju, delu, verovanju ter šegah in navadah. Slavnostni govornik bo dr. Marijan Dović, višji znanstveni sodelavec in izredni profesor na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU. Z glasbo bo dogodek obogatila glasbena zasedba Eni od Sedmih Milijard. Na Kaskadnem trgu nasproti knjižnice bo na ogled tudi razstava o življenju in delu Janeza Trdine, ki smo jo ob tej priložnosti pripravili v novomeški knjižnici. Sreda, 18. junij 2025, ob 18. uri, Park Rastoče knjige

Zretje v grobišče povojnih pobojev

MNZS, 13. junij 2025 ― Pred petintridesetimi leti, 8. julija 1990, je v Kočevskem rogu, v bližini brezna Pod Krenom potekala spravna slovesnost s simbolnim krščanskim pogrebom in mašo zadušnico za domobrance, pobite v zunajsodnih množičnih pobojih, ki jih je zakrivila komunistična oblast takoj po koncu 2. svetovne vojne. Tedaj so nastale prve fotografije žalujočih, pretresenih in solznih obrazov ljudi, […]

Okrogla miza: Prihodnost kulture, Rotovža in vizualne umetnosti v mestu

Kamra.si, 12. junij 2025 ― Vabljeni na okroglo mizo Prihodnost kulture, Rotovža in vizualne umetnosti v mestu v Umetnostni galeriji Maribor, Strossmayerjeva ulica 6, v ponedeljek, 16. junija 2025, 17.–19. ure, o pomenu in priložnostih nastajajočega kulturnega središča na Rotovškem trgu. Mestna občina Maribor na Rotovškem trgu izvaja največjo naložbo v kulturno infrastrukturo v državi – Mestno hišo kulture, ki bo pod eno streho združevala in prepletala vsebine knjižnice, razstavišča za vizualno umetnost in mestnega kina ter drugih interdisciplinarnih in medgeneracijskih programov. Na okrogli mizi bomo z referenčnimi gosti iz sveta umetnosti in kulture v Mariboru, Sloveniji in širše naslovili nekaj tem, ki bodo v prihajajočem obdobju ključne za usmeritev, pozicioniranje in razvoj kulturne dejavnosti v mestu. Uvodni pozdrav bo imela Simona Vidmar, direktorica UGM, pogovor bo moderiral Jure Kirbiš, kustos UGM.
še novic