Novice

dediščina

1963/1993 Cerknica – Prapor Združenja šoferjev in avtomehanikov Cerknica (2)

1963/1993 Cerknica – Prapor Združenja šoferjev in avtomehanikov Cerknica (2)

Stare slike (Cerknica), 10. april ― Zgodovino ZŠAM nadaljujemo s praporom iz leta 1963, slikani sta prednja in zadnja stran. Na skupni seji starega in novega UO ZŠAM Podružnica Cerknica dne 17. 3. 1963 je pod točko »Naloge ZŠAM v letu 1963« novi predsednik Jože Petrovčič predlagal nabavo prapora* kljub trenutnim finančnim težavam. Za pomoč naj bi zaprosili podjetja. V Glasu Notranjske maja […]

650. obletnica prvega ptujskega statuta

Kamra.si, 9. april ― Zgodovinski arhiv na Ptuju in Mestna občina Ptuj vljudno vabita na odprtje razstave in okroglo mizo Ko se je na Ptuju pisalo leto 1376: ob 650. obletnici prvega ptujskega statuta, ki bosta v torek, 21. aprila 2026, ob 11. in 12. uri v Galeriji Magistrat v mestni hiši na Ptuju (Mestni trg 1). Ptujski mestni statut iz leta 1376 predstavlja pomemben pravni spomenik, ki je v svojem času bistveno presegel meje mesta in velja za izjemno redek tovrsten dokument. Ta vsebinsko obsežen rokopis na 52 pergamentnih listih, zapisan v srednje visoki nemščini in gotski pisavi, hrani knjižnica vojvode Avgusta v nemškem Wolfenbüttlu, kamor je zašel sredi 17. stoletja. Statut, ki ureja delovanje mesta v 195 členih, zrcali zapleteno razmerje med oblastjo, ki jo je poosebljal salzburški nadškof, mestnimi uradniki in meščani, ki so si prizadevali za urejeno življenje znotraj mestnega obzidja. Danes statut, ki je predmet znanstvenih raziskav že od zadnje četrtine 19. stoletja, ostaja neprecenljiv vir za razumevanje urbanega razvoja in pravnega reda našega skorajda najstarejšega mesta. O njem in Ptuju v tistem obdobju bodo na okrogli mizi spregovorili Marija Hernja Masten, Boris Hajdinjak, mag. Lilijana Urlep, dr. Branko Vnuk in dr. Dejan Zadravec.

Refleksije samostojnosti

Kamra.si, 9. april ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož in Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani vabita na dogodek ob 35-letnici samostojnosti Republike Slovenije. V dveh panelih bodo priznani strokovnjaki analizirali pot, ki smo jo prehodili, razpravljali o ključnih izzivih in skušali odgovoriti na vprašanje, kje danes Slovenija kot država je. Dogodek bo skozi preplet različnih vidikov zasnovan kot celovit pregled razvoja države. Cilj je spodbuditi dialog in razumevanje tega pomembnega obdobja ter vzbuditi zanimanje širše javnosti, še posebej mlajših generacij. 15. april 2026 Slavnostna dvorana ptujskega gradu 11.00: Pozdravni nagovori 11.15: Panel 1: Družbeno-politični in kulturni razvoj dr. Bojan Balkovec, dr. Peter Mikša, dr. Božidar Flajšman, dr. Žiga Smolič 12.45: Panel 2: Gospodarski razvoj dr. Božo Repe, dr. Kornelija Ajlec, ddr. Neven Borak, dr. Aleksander Lorenčič

Sveti Jurij, Orfej in zmaj

Kamra.si, 9. april ― Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož vabi ob občinskem prazniku Mestne občine Ptuj in godu sv. Jurija, zavetnika mesta, na predavanje Sveti Jurij, Orfej in zmaj: kodirano sporočilo misterijev ptujske preteklosti, ki bo v torek, 21. aprila 2026, ob 17. uri na ptujskem gradu. Zmajske zgodbe so nevidna sled v starodavni duhovni svet človeštva. V krščanstvu se sveti Jurij kot pogumni vitez bori z zmajem. Na Slovenskem sodi med najstarejše svetnike, njemu posvečene cerkve pa stojijo pogosto na lokacijah prazgodovinskih in rimskih svetišč ali v bližini starodavnih pokopališč. Tudi lokacija cerkve sv. Jurija na Ptuju v bližini znamenitega  Orfejevega spomenika ni slučajna. O kodiranih sporočilih prednikov, ki so iz roda v rod prenašali univerzalno skrivno znanje o obredih, povezanih z naravo, rodovitnostjo in večnim življenjem, nam bo predaval dr. Marko Frelih iz Slovenskega etnografskega muzeja. Arheolog dr. Marko Frelih je kustos za afriške in ameriške zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju. Področja njegovega delovanja so muzeologija, afrikanistika, egiptologija in arheologija. Raziskave muzejskega dela usmerja tudi v simbolike in mitologije v medkulturnih povezavah. Še posebej ga zanima duhovni svet prazgodovinskih kultur v kontekstu razumevanja kultnih mest, ritualov in umetnosti.
Novice: Tolmin na starih razglednicah: stare tminske kartoline - Predstavitev knjige

Novice: Tolmin na starih razglednicah: stare tminske kartoline - Predstavitev knjige

Tolminski muzej, 9. april ― Stare razglednice krajev v nas zbujajo podobna občutja, kot jih doživljamo ob pregledovanju fotografij iz otroških let. Nostalgičen spomin na hiše in ulice, ki jih ni več, na travnike in žitna polja, ki jih danes prekrivata beton in asfalt, na senožeti, ki jih je prerasel gozd. Da je stare razglednice vredno shraniti, zelo dobro ve tudi Stojan Kenda, avtor knjige, ki jo bomo predstavili v Tolminskem muzeju. Vedute Tolmina in Tolminske kotline, natisnjene na ...
Nacionalni posvet Pomen krepitve identitete in ohranjanja dediščine v romski skupnosti

Nacionalni posvet Pomen krepitve identitete in ohranjanja dediščine v romski skupnosti

SEM, 9. april ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 9. aprila 2026 Slovenski etnografski muzej (SEM) v sodelovanju z Uradom Vlade RS za narodnosti in Romskim akademskim klubom prireja 14. aprila 2026, med 10. in 14. uro, nacionalni posvet z naslovom Pomen krepitve identitete in ohranjanja dediščine v romski skupnosti. Dogodek bo v prostorih Slovenskega etnografskega muzeja združil strokovnjake, predstavnike državnih institucij ter članice in člane romske skupnosti z namenom osvetlitve ključnih izzivov krepitve identitete ter ohranjanja dediščine v romski skupnosti. Povezovanje institucij in romske skupnosti Glavni cilj posveta je predstaviti najnovejše izsledke raziskav na področju izobraževanja, krepitve položaja ter priložnosti za ženske in mlade ter varovanja romske kulturne dediščine v Sloveniji. Srečanje je zasnovano kot platforma za izmenjavo dragocenih praktičnih izkušenj, krepitev medsebojnega poznavanja ter vzpostavljanje pogojev za dolgoročno in plodno sodelovanje med različnimi akterji. Bogat vsebinski program Posvet se bo začel ob 10. uri z glasbeno točko Sandija Horvata Sunnyja. Zbrane bodo z uvodnimi mislimi nagovorile dr. Tina Palaić (vodja Oddelka kustodiatov v SEM), dr. Simona Drenik Bavdek (varuhinja človekovih pravic) in Danica Polak Gruden (direktorica Urada RS za narodnosti). Vsebinski deli posveta so razdeljeni v tri ključne sklope:  •    Pomen izobraževanja za prihodnost mladih: Strokovnjaki, med njimi dr. Janez Pirc (Inštitut za narodnostna vprašanja), Bojana Rozman (OŠ Bršljin) in Sanja Bogičević (predsednica romskega društva Amaro drom – Naša pot), bodo razpravljali o vključenosti romskih učencev v šolski sistem ter o pomenu dela z mladimi za njihov dolgoročni uspeh.  •    Opolnomočenje žensk: Sklop bo osvetlil vlogo ženske kot stebra romske skupnosti. O oblikovanju življenjskih poti Rominj bosta spregovorili dr. Rahela Hojnik Kelenc (LU Lendava) in Melisa Gutmann (Romski akademski klub). •    Kultu
1950 Rakek – Najden

1950 Rakek – Najden

Stare slike (Cerknica), 9. april ― Po objavi prispevka Trije modri se je oglasila gospa Marija Pakiž iz Martinjaka. Pozna zgodbo o najdenem otroku. Njej jo je povedala tašča. Slika je iz leta 1950. Nastala je na Rakeku. Hiša Martinjak 40 je stala pod Slivnico na robu gozda. V njej je živela Jera Rožanc, prababica Janeza Rožanca. Po domače se je […]

OSP: pogovor z Marjano Sitar Malič in Katjo Kogej

Kamra.si, 8. april ― V četrtek, 16. aprila, ob 17.30 lepo vabljeni v Goriško knjižnico Franceta Bevka Nova Gorica. Prisluhnili bomo  pogovoru z Marjano Sitar Malič, pisateljico, magistrico prava in managementa nepremičnin, ter Katjo Kogej, etnologinjo, naturopatinjo in vodjo Goriškega društva ljubiteljev vrtnic. Med pogovorom bo potekala tudi predstavitev knjige Zaigraj, orkester! Srečanje bo povezovala Daša Medvešček.  
Marčevske novosti v Knjižnici SEM in priporočila za branje

Marčevske novosti v Knjižnici SEM in priporočila za branje

SEM, 8. april ― Iz Knjižnice SEM vam prinašamo novice o naših novih pridobitvah in predlagamo tri nova priporočila. Tokrat sta jih pripravila umetnointeligenčna pripomočka; prvi opis je pripravil Copilot, drugega pa Gemini.  Simboli Slovenije in njene posebnosti (Cankarjeva založba, 2025) Knjiga ponuja svež, sodoben pogled na slovenske simbole in kulturne posebnosti. Namesto klišejev prinaša premišljene razlage, ki povezujejo zgodovino, identiteto in vsakdanjo kulturo. Vizualno bogata in jasno napisana je idealna za bralce, ki želijo Slovenijo razumeti globlje in celoviteje. Ta monografija predstavlja celovit pregled vizualnih in vsebinskih elementov, ki oblikujejo slovensko identiteto. Knjiga ne obravnava le uradnih državnih simbolov, temveč se poglobi v kulturno dediščino, naravne znamenitosti in specifične običaje, ki Slovenijo ločijo od sosednjih držav. Je dragocen vir za razumevanje, kako so se skozi zgodovino izoblikovali simboli, kot so Triglav, lipov list ali specifični arhitekturni elementi, ter kakšen pomen imajo v sodobni družbi. Ghosts, trolls and the hidden people : an anthology of Icelandic folk legends (Reaktion books, 2025)  Antologija prinaša izjemen izbor islandske folklore – od duhov in trolov do skrivnostnega skritega ljudstva. Zgodbe so predstavljene avtentično, a berljivo, spremna besedila pa odlično osvetlijo kulturno ozadje. Knjiga je privlačna tako za ljubitelje mitologije kot za bralce, ki iščejo drugačen, severnjaško skrivnosten literarni svet. Antologija prinaša očarljiv in hkrati srhljiv vpogled v bogat svet islandske ljudske domišljije. Knjiga združuje zgodbe o huldufólk (skritih ljudeh), gorskih trolih in nemirnih duhovih, ki so stoletja oblikovali islandsko kulturo in njihov odnos do surove narave. Avtorji skozi zgodovinsko analizo in prevode izvirnih pripovedk raziskujejo, zakaj so te legende še danes tako močno zasidrane v zavesti Islandcev in kako so vplivale na njihovo literaturo in umetnost. Stojan Kerbler (Pokrajinski muzej Ptuj
Znanstveno-strokovni posvet ob stoletnici izhajanja revije Etnolog: Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu kulturne dediščine

Znanstveno-strokovni posvet ob stoletnici izhajanja revije Etnolog: Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu kulturne dediščine

SEM, 8. april ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 26. marca 2026 Slovenski etnografski muzej (SEM) tri leta po praznovanju stoletnice ustanove praznuje še stoletnico začetka izhajanja revije Etnolog. Ob tej priložnosti bo 31. marca in 1. aprila 2026 v Slovenskem etnografskem muzeju potekal znanstveno-strokovni posvet Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu kulturne dediščine. Osrednja tema praznovanja stoletnice izhajanja revije Etnolog je Znanje v etnologiji, antropologiji, muzeologiji in varstvu kulturne dediščine. V dveh dneh se bosta zvrstili dve osrednji uvodni predavanji,  21 referatov in okrogla miza o etnološkem in antropološkem publiciranju v času odprte znanosti. Osrednji predavanji, tematski sklopi in okrogla miza  Etnologi in antropologi v terenski etnografski raziskavi iz opazovanja in pogovorov z ljudmi izluščijo bistvo izbrane tematike, potem pa te podatke preoblikujejo v kognitivno znanje v člankih, knjigah in filmih ali na razstavah. Te procese in pomen čutnih zaznav bo v uvodnem prispevku Oblikovanje prihodnosti: Usposobljena gledanja in reinvencija rokodelstva osvetlila prof. dr. Cristina Grasseni, predstojnica Katedre za kulturno antropologijo na Univerzi Leiden na Nizozemskem. Prof. dr. Rajko Muršič z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani bo v osrednjem predavanju ovrednotil stoletje Etnologa, etnologije in antropologije na Slovenskem ter zaključil s pogledom naprej. Sledilo bo 21 referatov v petih vsebinskih sklopih: Metodološki premisleki, Etnološko znanje in raziskovanje, Znanje in muzeji, Znanje in nesnovna kulturna dediščina, Etnologija in antropologija v javnosti ter epistemologije prihodnosti. Program se bo zaključil z okroglo mizo, na kateri bodo uredniki revij Antropološki zvezki, Etnolog, Glasnik Slovenskega etnološkega društva, Svetovi in Traditiones pod vodstvom izr. prof. dr. Miha Kozoroga razpravljali, kaj zahteve odpr

Otvoritev razstave IZVOR PRIHODNOSTI_ v Galeriji Kresija

Računalniški muzej, 8. april ― Ljubljana, 4. 4. 2026V Galeriji Kresija smo včeraj, 3. 4. otvorili razstavo IZVOR PRIHODNOSTI_ – 50 let razvoja umetne inteligence v Sloveniji, ki je prikazuje začetke in razvoj tehnologije, ki je pri nas močno zaznamovala zadnjih pet desetletij.Razstava poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar, ki je zbrane na otvoritvi tudi […]

IZVOR PRIHODNOSTI_

Računalniški muzej, 8. april ― Ljubljana, 24. 3. 2026 Razstava Izvor prihodnosti – 50 let razvoja umetne inteligence v Sloveniji Računalniški muzej napoveduje novo razstavo Izvor prihodnosti, ki prinaša poglobljen vpogled v pet desetletij razvoja umetne inteligence v Sloveniji ter razkriva bogato domačo tradicijo znanja na tem področju. Razstava bo na ogled od 3. aprila do 3. maja v galeriji […]
1957 Begunje – Pobirajo hrošča

1957 Begunje – Pobirajo hrošča

Stare slike (Cerknica), 8. april ― Fotografija je iz zapuščine Vinka Tonija, za katerega se zdi, da je tudi sam na njej, tretji z leve. Slika prikazuje obiranje koloradskega hrošča. O prvem soočenju naših krajev s tem škodljivcem, ki je v že tako revnih letih nepričakovano pustošil po krompiriščih, so predhodniki že kaj napisali. Tu pa imamo še fotografski dokument, čeprav se […]
še novic