Ponovno rojstvo kabrce, starosvetnega ozvočevala povezanosti: Simpozij o kabrci, 20. september 2025

Ponovno rojstvo kabrce, starosvetnega ozvočevala povezanosti: Simpozij o kabrci, 20. september 2025

Društvo Slovenski staroverci, 18. april ― Knjiga Ponovno rojstvo kabrce, starosvetnega ozvočevala povezanosti je posvečena etnomuzikologinji dr. Miri Omerzel (1956–2022) in zbiralcu gradiva o staroverski kulturni duhovni dediščini Pavlu Medveščku Klančarju (1933-2020). Izšla je ob konferenci o avtohtoni kulturni dediščini (20. 9. 2025). Knjiga podrobno opisuje nastanek in izpostavljene značilnosti inštrumenta kabrca, posebej njeno sveto geometrijo, uglasitev in kozmološko umeščenost v […]
NAPREJ V PRETEKLOST: Ta lepi in ta grdi skupaj v SEM

NAPREJ V PRETEKLOST: Ta lepi in ta grdi skupaj v SEM

SEM, 17. april ― Razstava MASKE: Od rituala do karnevala v SEM na enem mestu povezuje bogato dediščino slovenskih pustnih skupin. Mag. Adela Pukl, kustosinja za duhovno kulturo v SEM in soavtorica razstave MASKE: Od rituala do karnevala, v videu predstavlja, kako številne tradicionalne pustne skupine delijo pustne like na ta lepe in ta grde. Ta dvojnost izvira iz ambivalence prednikov, ki so bili dobri ali hudobni, lahko tudi lepi ali grozljivi. Med ta grde lahko štejemo tudi »kožuharje« in / ali antropoidne like (hodijo po dveh nogah, a imajo živalsko glavo in opravo). Maska ali kapa je lahko izdelana iz kožuha (kurent, vrbiški črni lovec), iz lesa (škoromat, drežniški in ravenski pust) ali aluminija (liški pust) in / ali obdana s kožuhom. Lahko so oblečeni v kože, nekateri pod njimi nosijo srajco in z različnimi trakovi pošite hlače. Večina ima oprtane zvonce, na glavi različne rogove in v rokah različne rekvizite (klešče, ježevko, nogavico s pepelom). S svojo simbolno funkcijo sta med najpogostejšimi in najpomembnejšimi liki ženin in nevesta. Poroko in mladoporočenca ponekod simbolizirajo liki ta lepih, drugod ta lepi predstavljajo gospodo. Nastopajo v parih, smejo pa tudi vstopati v hišo. Vabljeni v SEM na ogled razstave MASKE: Od rituala do karnevala #naprejvpreteklost #muzejinskupnosti #dediščinapovezuje #muzejbrezmeja
NAPREJ V PRETEKLOST: Ta lepi in ta grdi skupaj v SEM

NAPREJ V PRETEKLOST: Ta lepi in ta grdi skupaj v SEM

SEM, 17. april ― Razstava MASKE: Od rituala do karnevala v SEM na enem mestu povezuje bogato dediščino slovenskih pustnih skupin. Mag. Adela Pukl, kustosinja za duhovno kulturo v SEM in soavtorica razstave MASKE: Od rituala do karnevala, v videu predstavlja, kako številne tradicionalne pustne skupine delijo pustne like na ta lepe in ta grde. Ta dvojnost izvira iz ambivalence prednikov, ki so bili dobri ali hudobni, lahko tudi lepi ali grozljivi. Med ta grde lahko štejemo tudi »kožuharje« in / ali antropoidne like (hodijo po dveh nogah, a imajo živalsko glavo in opravo). Maska ali kapa je lahko izdelana iz kožuha (kurent, vrbiški črni lovec), iz lesa (škoromat, drežniški in ravenski pust) ali aluminija (liški pust) in / ali obdana s kožuhom. Lahko so oblečeni v kože, nekateri pod njimi nosijo srajco in z različnimi trakovi pošite hlače. Večina ima oprtane zvonce, na glavi različne rogove in v rokah različne rekvizite (klešče, ježevko, nogavico s pepelom). S svojo simbolno funkcijo sta med najpogostejšimi in najpomembnejšimi liki ženin in nevesta. Poroko in mladoporočenca ponekod simbolizirajo liki ta lepih, drugod ta lepi predstavljajo gospodo. Nastopajo v parih, smejo pa tudi vstopati v hišo. Vabljeni v SEM na ogled razstave MASKE: Od rituala do karnevala #naprejvpreteklost #muzejinskupnosti #dediščinapovezuje #muzejbrezmeja
NAPREJ V PRETEKLOST: Romska dediščina in pomen krepitve identitete ter ohranjanja dediščine v romski skupnosti

NAPREJ V PRETEKLOST: Romska dediščina in pomen krepitve identitete ter ohranjanja dediščine v romski skupnosti

SEM, 17. april ― SEM, Urad Vlade RS za narodnosti in Romski Akademski Klub so v torek, 14. aprila 2026, organizirali nacionalni posvet Pomen krepitve identitete in ohranjanja dediščine v romski skupnosti. Predstavili izsledke raziskav s področja izobraževanja, opolnomočenja žensk in mladih ter ohranjanja dediščine romske skupnosti v Sloveniji. Prispevke so dopolnili dragoceni vpogledi in izkušnje iz prakse.  Cilj srečanja je bilo povezati različne institucije ter predstavnice in predstavnike romske skupnosti. Dogodek je bila priložnost za krepitev medsebojnega poznavanja dela in možnosti za dolgoročno sodelovanje. Udeleženci so poudarili, da romska skupnost ni homogena, temveč so razlike tako med regijami kot med naselji znotraj regij. Zato je za kakršnekoli spremembe treba identificirati konkretne izzive in jih nato s ciljnimi ukrepi reševati. SEM se zahvaljuje vsem sodelujočim za njihove dragocene prispevke in vpoglede iz prakse, glasbeniku Sandiju Horvatu Sunnyju za glasbeni nastop. #naprejvpreteklost #muzejinskupnosti #dediščinapovezuje #muzejbrezmeja
NAPREJ V PRETEKLOST: Po sledeh tanzanijske zbirke z Eliabom Mbonimpo

NAPREJ V PRETEKLOST: Po sledeh tanzanijske zbirke z Eliabom Mbonimpo

SEM, 17. april ― V okviru akcije #naprejvpreteklost predstavljamo zgodbo, kako muzejski predmeti gradijo mostove med celinami in ljudmi. SEM je na začetku leta 2025 pridobil pomembno zbirko predmetov iz Tanzanije, ki jo je zbral Stanko Grom, Slovenec, ki je tam živel in delal med letoma 1937 in 1961. Da bi bolje razumeli izvor zbirke in njen pomen danes, muzej sodeluje s tanzanijskim kustosom in umetnikom. Eliabom Mbonimpo. Eliabu je marca in aprila raziskoval na lokacijah, kjer je deloval Grom, ter se povezoval z lokalnimi skupnostmi, da bi zbral informacije o zgodovini plantaž sisala in rudnika svinca.  Vaščanom je pokazal fotografije predmetov iz muzejske zbirke, ti pa so mu podali dragocen vpogled v njihovo izdelavo in funkcijo. S tem procesom muzej postaja prostor brez meja, kjer se srečujejo različni svetovi in skupnosti. V videu si lahko ogledate nekaj utrinkov z njegovega terenskega dela. Eliabu bo maja in junija obiskal SEM, kjer bomo skupaj zasnovali razstavo. Eliaba boste lahko srečali tudi na vodstvih po razstavi in umetniških delavnicah. #naprejvpreteklost #muzejinskupnosti #dediščinapovezuje #muzejbrezmeja --------------------------------------------------------------------- Pobudo TheMuseumLab CollabFund financira Kulturstiftung des Bundes (Nemška zvezna kulturna fundacija) in Beauftragter der Bundesregierung für Kultur und Medien. (Pooblaščenec nemške zvezne vlade za kulturo in medije).

Žične ovire v Tivoliju

MNZS, 17. april ― Sprehajalce, ki se vsakodnevno ob poti nad Halo Tivoli odpravljajo na oddih v park ali pa iščejo lepšo pot do centra mesta, bi pred 70. leti desno od poti za Cekinovim gradom pričakale žične ovire in opozorilne table v Italijanskem jeziku. Marsikdo bo najprej pomislil na ostanke iz druge svetovne vojne, vendar bi imel le […]
1938 Rakek – Ivan Turšič, dokumenti

1938 Rakek – Ivan Turšič, dokumenti

Stare slike (Cerknica), 17. april ― Devetnajstega oktobra 1938 je Ivan v tedanji Kraljevini Jugoslaviji od občinske uprave na Rakeku prejel Domovinski list. V Kraljevini Jugoslaviji in še pred njo je služil kot uradno dokazilo o domovinski pravici. To je bil pogoj za pridobitev državljanstva in uveljavljanje številnih državljanskih pravic. Z njim so ljudje dokazovali pripadnost določeni občini. Služil je kot […]

Križnikov pravljični festival: literarni natečaj Nekoč je živel razbojnik

Kamra.si, 16. april ― Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik v okviru Križnikovega pravljičnega festivala - Jenkret je biv... objavlja literarni natečaj z naslovom Nekoč je živel razbojnik. Na natečaju lahko sodelujejo otroci in mladostniki (do 16 let) ter mladi in odrasli avtorji (nad 16 let). Besedila bodo ocenjena ločeno po starostnih kategorijah. Besedila pričakujemo do 15. maja 2026.

Šahovski spopad z dr. Ivanom Bratkom

Računalniški muzej, 16. april ― V sredo, 15. 4. se je na razstavi IZVOR PRIHODNOSTI_ zgodil prav poseben šahovski dogodek. Ker je del razvoja umetne inteligence v Sloveniji močno povezan z raziskovanjem šahovskih potez, kar je že dolgo zanimalo dr. Bratka, smo se odločili, da znotraj obeležja njegovega dela na razstavi postavimo še prav poseben izziv – šahovski izziv, kjer […]
1986 Cerknica – Železniška službena vozovnica

1986 Cerknica – Železniška službena vozovnica

Stare slike (Cerknica), 16. april ― Uslužbenci državnih železnic so za potovanja z vlaki uporabljali službene vozovnice, ki so običajno veljale za celotno območje Slovenskih železnic ter do leta 1991 tudi za proge, ki so v Jugoslaviji spadale pod železniško upravo v Ljubljani. To so bile železniške proge v Istri vse do Pulja in proga Pivka-Reka. Predhodnik Slovenskih železnic je sicer […]
še novic