Zgodbe mojega kraja: brez dela ni jela

Kamra.si, 29. maj ― Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije tudi letos razpisuje natečaj za najboljšo domoznansko zgodbo. Če ste dopolnili 60 let in radi pišete, vas vabimo, da nam med 1. junijem in 1. oktobrom 2026 pošljete kratko, resnično zgodbo, povezano z vašimi spomini na delo, poklic ali izkušnje na delovnem mestu. Se še spomnite svojega prvega delovnega dne in prve plače? Ste imeli strogega šefa, a zabavne in srčne sodelavce? Kdo vas je največ naučil in s kom ste se najbolje razumeli? Vam je kdo kdaj tudi prekrižal načrte? Kakšno delo ste opravljali in s kakšnimi izzivi ste se srečevali? Kaj vam je delo pomenilo: dolžnost, preživetje, ponos ali tudi veselje?
Trgovina: Tolmin na starih razglednicah: stare tminske kartoline

Trgovina: Tolmin na starih razglednicah: stare tminske kartoline

Tolminski muzej, 29. maj ― Ena lepa knjiga za T'mince! - Tako bi lahko označili knjigo, ki jo je javnosti namenil Stojan Kenda. V njej je postavil na ogled svojo zavidljivo zbirko starih razglednic, pri katerih se je omejil le na tiste, ki prikazujejo Tolmin in najbližjo okolico. Stojanove razglednice so iz več zornih kotov dragocen dokument za prepoznavanje in podoživljanje duha časa, v katerem so bile natisnjene in odposlane. Hkrati pa so tudi pomemben dokument rasti in spreminjanja ...

Kolesarska dirka leta 1980

MNZS, 29. maj ― Prihodnji vikend bo v okolici Vršiča in Kranjske Gore znova zelo živahno. V soboto, 6. junija 2026, bo namreč potekalo že dvanajsto tekmovanje Goni Pony. Gre za kolesarsko prireditev, na kateri se rekreativni kolesarji pomerijo z legendarnimi kolesi Rog, ki so jih v ljubljanski tovarni izdelovali med letoma 1965 in 1985. Dogodek je skozi leta […]
Novice: Naša železnica - 120 let Bohinjske proge - Pohod in odprtje razstave v Bači pri Modreju

Novice: Naša železnica - 120 let Bohinjske proge - Pohod in odprtje razstave v Bači pri Modreju

Tolminski muzej, 28. maj ― Mineva 120 let od odprtja Bohinjske proge, železniške povezave Posočja s svetom. Obetala je gospodarski in vsesplošni razcvet posoških krajev, do katerega pa zaradi spleta zgodovinskih dogodkov in okoliščin v kasnejših letih ni prišlo. Ob tokratni obletnici bomo progo osvetlili z drugačnega zornega kota: ozrli se bomo v zgodovino, a pogledali tudi, kako prostor ob progi živi danes. Bohinjska proga je močno zarezala v ...
MAREZIGE - Spominsko obeležje in grob

MAREZIGE - Spominsko obeležje in grob

Simboli polpretekle zgodovine, 28. maj ― Lokacija: Slovenija; Marezige Avtor: Ni podatka. Opis: Ivan Babič Jager - Amerikanec je bil voditelj Marežganskega upora proti fašističnemu nasilju. Fašisti in tudi italijanski vojaki so izvajali oborožene represije in napadali po okoliških vaseh ter preprečeval volilne shode Jugoslovanske narodne stranke. Zaradi streljanja fašistov je bilo ranjenih tudi nekaj domačinov. Josip Sabadin 56 let star pa je bil ubit in je prva žrtev volilnega dogajanja v Marezigah dne, 15. 05. 1921. Na pokopališču v Marezigah stoji obeležje in grob v desnem kotu takoj pri vhodu na pokopališče. Vir: Geopedia

Pravljični večer za odrasle 2026

Kamra.si, 27. maj ― Knjižnica Ivana Potrča Ptuj vabi na Pravljični večer za odrasle, ki bo v četrtek, 4. junija 2026, ob 18. uri v razstavišču knjižnice. Pripovedujejo: – Tina Podgornik (Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica) – Sabina Kotnik (Mariborska knjižnica) – Tone Obadič (Mestna knjižnica Ljubljana) – Marija Umek (Kosovelova knjižnica Sežana) – Sanja Selinšek (Knjižnica Ivana Potrča Ptuj) Glasbena spremljava: Zvezdana Novaković
Vezena Ukrajina: Oblačilna dediščina Ukrajine s konca 19. in 20. stoletja

Vezena Ukrajina: Oblačilna dediščina Ukrajine s konca 19. in 20. stoletja

SEM, 27. maj ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 26. maja 2026 Nova občasna razstava v SEM Vezena Ukrajina: Oblačilna dediščina Ukrajine s konca 19. in 20. stoletja V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) bo od 29. maja do 27. septembra 2026 na ogled razstava Vezena Ukrajina: Oblačilna dediščina Ukrajine s konca 19. in 20. stoletja.  Razstava je nastala v sodelovanju med Slovenskim etnografskim muzejem, Muzejem ljudske arhitekture in vsakdanjega življenja Klymentiy Sheptytsky iz Lviva, zasebno zbirateljico Ukrajinko Nataliio Kholod ter na pobudo Veleposlaništva Ukrajine v Republiki Sloveniji. Avtorji razstave so Lesia Harasym, Liubov Svarnyk, Roman Zilinko iz Lvivskega muzeja in Nataliia Kholod. Koordinatorka razstave je mag. Maja Kostric Grubišić iz SEM. Grafično oblikovanje razstave sta zasnovala Oleh Pelenychka in Roman Zilinko iz Lviva.  Zgodba povezuje dve izjemni zbirki: Muzeja ljudske arhitekture in vsakdanjega življenja Klymentiy Sheptytsky iz Lviva ter zasebno zbirko Nataliie Kholod, Ukrajinke, ki je novi dom našla v Sloveniji. Rdeča nit obeh zbirk je višivanka – tradicionalna vezena srajca, ki danes velja za simbol identitete Ukrajincev po vsem svetu.  Razstava vabi na pot poldrugega stoletja dolge zgodbe skozi tkanine. Te so odraz Ukrajine in njenih ljudi, pri čemer nanje všite niti niso le okras, temveč so v oblačilno dediščino ujete sledi pripadnosti in živega spomina. Na razstavi bo na ogled 40 kompletov oblačil. Srajce, obleke, hlače, krila, pokrivala, pasovi, torbe in druge tekstilije razkrivajo tehnike vezenja in predstavljajo pretanjeno zgodbo o oblačilni dediščini. Razstavljena oblačila niso le tihi muzejski predmeti. Vsaka ukrajinska srajca (višivanka) je hkrati živ spomin in kljubovalen dokaz za obstoj niti, premočnih, da bi jih bilo mogoče pretrgati. Ukrajinska tradicionalna oblačila skozi zadnji dve stoletji  V viharnih zadnjih dveh stoletjih so se ukrajinska tradicionalna oblačila iz vsakdanjih pred
1973 Rakek – Sesalec

1973 Rakek – Sesalec

Stare slike (Cerknica), 27. maj ― Podoben sesalec smo imeli tudi pri nas. Prinesla ga je stričeva avša. Menila je, da ga potrebujemo, ker smo do tedaj za čiščenje uporabljali izključno AMC – ajmar, metlo in coto. V resnici pa se ga je rešila, saj je sama dobila novega. Ne vem, zakaj ga je sploh rabila. Stric je bil cel dan […]
še novic