Predstavitev pesniškega festivala Versia

Kamra.si, 18. junij ― Mestna galerija Ptuj in Javne službe Ptuj vabijo na novinarsko konferenco ob predstavitvi prve izvedbe mednarodnega pesniškega festivala Versia, ki bo med 20. in 22. avgustom 2026 potekal na Ptuju. Festival Versia nastaja kot neodvisna pobuda z željo ohraniti in razvijati mednarodno pesniško dogajanje v najstarejšem slovenskem mestu. Povezuje poezijo, dialog in vinsko kulturo ter v letošnji izdaji gosti 12 pesnic in pesnikov iz desetih držav. Festival nastaja v sodelovanju s številnimi partnerji, med njimi so Ptujska klet, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, DPD Svoboda Ptuj, Mariborska knjižnico ter druge organizacije iz lokalnega in širšega kulturnega okolja. Gre za prvo javno predstavitev festivala Versia, novega mednarodnega pesniškega festivala, ki bo avgusta prvič zaživel na Ptuju. Na novinarski konferenci bodo predstavljeni program prve izvedbe festivala, mednarodni gostje, festivalski poudarki ter načrti za nadaljnji razvoj festivala. Novinarska konferenca bo potekala v ponedeljek, 22. junija 2026, ob 12. uri v MuziKafeju na Ptuju (Vrazov trg). Na njej bodo sodelovali: • Kristina Kočan, umetniška vodja festivala, ki bo predstavila festivalski program, mednarodne goste in vizijo festivala • Taja Islamovič, izvršna producentka festivala, ki bo predstavila organizacijski okvir in razvojne načrte festivala • Maksimiljan Kadivec, glavni enolog in direktor proizvodnje Ptujske kleti, ki bo predstavil sodelovanje Ptujske kleti pri festivalu ter vinarje, vključene v festivalski program. Svojo prisotnost potrdite do četrtka, 18. junija 2026  na irena@festival-versia.si oziroma 040 900 728.  

KRESNA NOČ

Društvo Slovenski staroverci, 17. junij ― Kresna noč ali poletni solsticij je eden najpomembnejših praznikov v letu. Kresovanje je povezano s poletnim solsticijem, na predvečer najdaljšega dneva v letu (20 – 22 rožnika) se kurijo kresovi, z njim so povezane številne šege in navade, ki se razlikujejo med pokrajinami. https://www.youtube.com/watch?v=iOoWmTfvghg Eden od običajev je tudi kotaljenje Kresnikovega oziroma ognjenega kolesa. Na […]

Odprtje Knjižnice Studenci na novi lokaciji

Kamra.si, 16. junij ― Vabljeni na odprtje Knjižnice Studenci na novi lokaciji v četrtek, 18. junija, v Ikona centru Maribor, Na Poljanah 18. Ob 10. uri vas vabimo na slavnostno otvoritev s kulturnim programom in k ogledu novih prostorov. Pri pripravi programa sodelujejo KD Studenci, učenci in učenke OŠ Janka Padežnika in OŠ Franceta Prešerna ter Društvo Kralji ulice. Ob 18. uri vabljeni na literarni dogodek Marjan Tomšič – Istran z Dravskega polja, ki ga je pripravila dramaturginja Maja Borin, zgodbo pa interpretirata dramska igralca Mateja Pucko in Vojko Belšak. Dogodek pripravljamo v sodelovanju Z Dramo SNG Maribor. Knjižnica Studenci bo ta dan odprta od 10. do 19. ure. Dobrodošli!

Poletna muzejska noč 2026 na Ptuju

Kamra.si, 16. junij ― V soboto, 20. junija 2026, bo v slovenskih muzejih in galerijah potekala 24. POLETNA MUZEJSKA NOČ. Sodelavci Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož vas vabijo, da se jim na ta dan med 18. in 24. uro pridružite na Ptujskem gradu. PROGRAM: 18.00–24.00: brezplačen vstop v muzejske zbirke v Ptujskem gradu 18.00–20.00: Grajska čajanka, delavnica za družine 21.00, 22.00 in 23.00: Društvo Kastali, grajska vinska klet - predstavitev s pokušino vina (obvezna predhodna najava na info@kastali.si) 21.00–23.00: koncert Aljaža Ramota z bendom  Aljaž Ramot je pevec in avtor s Ptuja, prepoznaven po toplem, čutnem vokalu v slogu Franka Sinatre in Michaela Bubléja, a z nalezljivo, sodobno pop energijo. V svoji avtorski glasbi združuje pop z elementi countryja in bluesa, tematsko pa se dotika ljubezni in iskrenih čustev. V preteklosti je nastopil na številnih festivalih po Sloveniji, med drugim na Melodijah morja in sonca in festivalu Lent. Na odru ptujskega gradu se bodo prepletali šarm, emocija in sodobna produkcija, za kar bodo poskrbeli: Aljaž Ramot – vokal, Jure Pišek – kitara, Marko Korošec – bass, Niko Kostanjevec – klaviature, Gregor Nestorov – bobni. Gostinska ponudba: Kavarna Bodi Vsi dogodki so brezplačni.
ŠARED - Spomenik padlim borcem v NOB

ŠARED - Spomenik padlim borcem v NOB

Simboli polpretekle zgodovine, 16. junij ― Lokacija: Slovenija; Šared Avtor: Ni podatka. Opis: Na dvignjenem tlakovanem platoju je spomenik, sestavljen iz več kamnitih kosov, ki uokvirjajo pokončno ploščo z vklesanimi imeni treh borcev. Do njega vodijo stopnice. Spomenik je bil postavljen 1948 in je eden prvih povojnih spominskih obeležij, ki so si jih zamislili in izdelali domači mojstri.
1934 Rakek – Učiteljici

1934 Rakek – Učiteljici

Stare slike (Cerknica), 16. junij ― Sliko učiteljic Josipine Kobal in Josipine Milavec mi je poslala gospa Helena Lovrenčak. Slikani sta na Gabrenjevem vrtu na in pod orehom, ki ga več ni. Spodaj je Kobalova, na orehu Milavčeva. O obeh učiteljicah smo napisali že vse, kar nam je uspelo najti. Naj še enkrat na kratko strnem njuno zgodbo. Josipina Kobal se […]
Nova občasna razstava v SEM Tanzanija: Med senco kolonializma in sodobnimi pogledi

Nova občasna razstava v SEM Tanzanija: Med senco kolonializma in sodobnimi pogledi

SEM, 15. junij ― Sporočilo za javnost  Slovenski etnografski muzej                          Ljubljana, 15. junija 2026 V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) bo od 18. junija do 6. septembra 2026 na ogled razstava Tanzanija: Med senco kolonializma in sodobnimi pogledi.  Odprtje razstave bosta spremljala glasbenika Seydou Yoni Kouyate (kora) in Tina Sovič (buča). Razstava temelji na zbirki predmetov in fotografskem arhivu z območja nekdanje nemške in kasneje angleške kolonije Tanganjike, današnje Tanzanije. Predmeti z razstave so del zapuščine Antonije Grom in njenega sina Stanka. Antonija Grom z Vrhnike je zaradi službe leta 1930 odšla v Afriko in v Tanganjiki ostala deset let. Leta 1937 se ji je pridružil sin Stanko, ki je v Tanganjiki ostal do leta 1962. Oba sta bila zaposlena v švicarskem podjetju na plantaži sisala, ki so ga gojili za izdelavo vrvi. Leta 1948 se je Stanko Grom preselil v mesto Mpanda, kjer je v rudniku svinca dobil delo vodje lesnega oddelka. Leta 1956 se je preselil v okrožje Chunya v jugozahodni Tanganjiki in se zaposlil v gradbeništvu. Zaradi takratnih političnih sprememb v Tanganjiki se je leta 1962 vrnil domov na Vrhniko. S seboj je prinesel več kot 4.000 enot obsežnega fotografskega gradiva z delovnih lokacij, kar daje zbirki pomemben dokumentarni pečat. Poleg predmetov, ki jih je zbral na terenu, zbirka vključuje tudi njegove osebne predmete iz obdobja bivanja v Tanzaniji. SEM je celotno zbirko Stanka Groma pridobil leta 2025.  Za globlje razumevanje konteksta in pomena zbirke se je SEM povezal s tanzanijskim kustosom in umetnikom Eliabujem Mbonimpo iz Regionalnega muzeja in kulturnega centra Iringa Boma. Z avtorico razstavnega koncepta dr. Tino Palaić, kustosinjo v SEM, sta že leta 2024 zasnovala projekt skupnega raziskovanja Gromove zbirke. Posebej ju je zanimalo osvetljevanje kolonialnih sledi nemškega in britanskega imperija v Tanzaniji, ki so se z zapuščino družine Grom ohranile v Sloveniji. Eliabu Mbonimpa je obiskal ključne lokacije Gro
ŠMARJE PRI KOPRU - Spominska plošča Istrskemu odredu

ŠMARJE PRI KOPRU - Spominska plošča Istrskemu odredu

Simboli polpretekle zgodovine, 15. junij ― Lokacija: Slovenija; Šmarje pri Kopru Avtor: Ni podatka. Opis: Na plošči iz sivega marmorja so pritrjene bronaste črke, ki sestavljajo posvetilo akciji Istrskega odreda. Pod njo je vzidana manjša plošča iz enakega marmorja z manjšimi bronastimi črkami. Odkrita 4.7.1980. Leta 2016 je bila dodana plošča v spomin na dogodke med vojno za Slovenijo.Plošče so na obcestni fasadi zadružnega doma - Šmarje pri Kopru št. 89.
Unec 1971/72 – 2. razred

Unec 1971/72 – 2. razred

Stare slike (Cerknica), 15. junij ― V polkrogu stojijo: Dino Stražišar (Unec), Mitja Turk (Unec), Marjan Jernejčič (Unec), Silvo Gorjanc (Unec), Mojca Matičič (Unec), Majda Čekada (Ivanje selo), Anica Puntar (Ivanje selo), Rasta Jernejčič (Unec), Lidija Bajt (Unec), zadaj v brezrokavniku je Helena Jernejčič (Unec), Ana Jernejčič (Unec), Maja Gnezda (Unec), Vida Stržaj (Slivice), Anica Ziherl (Unec), zadaj učiteljica Marija Bogataj in […]
še novic