Borštnikovo srečanje, 26. april 2021 ― V 73. letu starosti je umrla gledališka in filmska igralka Ljerka Belak, ki je v svoji bogati karieri upodobila tako močne ženske iz svetovne in slovenske dramske klasike kot tudi komične like. Vpisala se je tudi v zgodovino slovenskega filma. Rojena je bila leta 1948 v Ljubljani, kjer je obiskovala osnovno šolo, šolanje pa je nadaljevala na Šubičevi gimnaziji in Gimnaziji Poljane. Že pred študijem je obiskovala gledališko šolo pri Balbini Baranovič v Ljubljani in baletno šolo pri učitelju Pinu Mlakarju. Med letoma 1965 in 1970 je študirala dramsko igro na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v letniku Janeza Jermana. Leta 1970 se je zaposlila v Slovenskem ljudskem gledališču Celje, leta 1993 pa se na povabilo Zvoneta Šedlbauerja pridružila ansamblu ljubljanskega Mestnega gledališča (MGL), kjer je bila zaposlena do upokojitve leta 2009. Za vlogo Amande Wingfieldove v diplomski predstavi Steklena menežarija (1971) je Ljerka Belak dobila študentsko akademijsko Prešernovo nagrado. Deset let kasneje je prejela tudi nagrado Prešernovega sklada za vloge v SLG Celje (1981), Prešernovo nagrado mesta Celje (1982), Severjevo nagrado (1987) in Borštnikovo nagrado za vlogo Gospe Peachum v Operi za tri groše (1989). Poklonili so se ji tudi s podelitvijo naziva žlahtne komedijantke na Dnevih komedije v Celju za vlogo Služkinje Berte v uprizoritvi Stevardese pristajajo (2002), prejela pa je tudi Dnevnikovo nagrado za vlogi v predstavi Vedno se kdo izgubi (2003). Leta 2015 je prejela Borštnikov prstan, leto zatem pa še Ježkovo nagrado.