Lutkovno gledališče Maribor, 8. november 2022 ― Vabimo na mariborsko premiero predstave Samost, ki bo v sredo, 9. novembra 2022, ob 20. uri v Sodnem stolpu. Predstava je nastala v koprodukciji Lutkovnega gledališča Maribor in Zavoda Delak. Ponovitve predstave so še v četrtek, 10. novembra 2022, ob 18. in 20. uri; ter v petek, 11. novembra ob 18. in 20. uri. Vosek beli, bela koža, mehka roka, ki me boža. Up je šel po vodi in voda je šla v vedra. Marko Brecelj, Duša in jaz (1974)   Lutkovna predstava Samost v zasnovi in režiji Marka Čeha uprizarja poezijo Marka Breclja, ki se je v javnosti najpogosteje manifestirala skozi glasbene albume, performanse in koncerte. Tako je tudi s Cocktailom, albumom, ki ga upravičeno prištevamo med kulturne vrhunce preteklega stoletja – navsezadnje je spoj edinstvene Brecljeve poetike s simfoničnim aranžmajem tedaj vodilnega skladatelja popevk Bojana Adamiča danes nezamisljiv. Umetnicam in umetnikom v lutkovni predstavi Samost (ki predelujejo kasnejšo, obilno vunbacilno, različico) nikakor ne gre za poveličevanje teh okoliščin ali dejstva, da je sam album vrhunski izdelek, temveč za to, da izluščijo izjemnost poezije Marka Breclja. V Samosti igralca izgovorita skoraj vse besede s Cocktaila, v predstavi pa ni zaigran niti en sam akord. Ko izluščeni verzi stopijo v ospredje, razkrijejo silovito poezijo – s presenetljivimi, velikokrat humorno-anarhičnimi obrati. Poezija plast za plastjo razgalja družbene strukture in njihovo omejenost, ki se ji čudi. Poezija Marka Breclja prikliče v spomin Artaudovo poved, ki jo je zapisal v prvem manifestu Gledališča krutosti: "Ne Humor ne Poezija ne Domišljija ne pomenijo nič, če se jim ne posreči – z anarhično razdejalnostjo, ki povzroča čudovit vzlet oblik [...] organsko postaviti pod vprašaj človeka, njegovega razumevanja resničnosti in njegovega poetičnega mesta v resničnosti." (Antonin Artaud, Gledališče in njegov dvojnik, MGL 1994, prevod: Aleš Berger) Sočasno je Brecljeva poezija mehkočutna, v njenem gozdu