Mestna knjižnica Ljubljana, 19. marec 2019 ― V lanskem letu je Mednarodni grafični likovni center v nekdanji stavbi policije v Kotnikovi ulici v Ljubljani odkril veliko stensko poslikavo. Ugotovljeno je bilo, da je delo nastalo v letih neposredno po koncu druge svetovne vojne, ko je bil v likovni umetnosti jugoslovanskega prostora v veljavi t. i. socialistični realizem.  Ker so stenske slike iz tega obdobja le redko ohranjene, je najdba pomemben pričevalec o zanimivem umetnostnem in političnem obdobju naše zgodovine. V predavanju bo umetnostni zgodovinar Gregor Dražil predstavil okoliščine nastanka dela, osvetlil vsebinske in slogovne značilnosti poslikave in opozoril na njeno mesto v opusu avtorja, slikarja Maksima Sedeja starejšega.

Kamra.si, 19. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. marca 1932 je v Novem mestu umrl Ignacij Hladnik, slovenski skladatelj in organist. Rodil se je 25. septembra 1865 v Križah pri Tržiču.  V Križah pri Tržiču je obiskoval osnovno šolo in prvi glasbeni pouk. Kot osemleten je že igral orgle in violino. Jakob Aljaž, ki je bil v tistem času kaplan v Tržiču, je prepoznal njegovo nadarjenost in pregovoril starše, da so ga poslali v orgelsko šolo v Ljubljani. Tam je bil njegov učitelj orgel Anton Foerster, ki je v veliki meri vplival na nadaljnji  razvoj Hladnika kot organista in skladatelja.

Kamra.si, 18. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. marca 1904 se je v Sežani rodil Srečko Kosovel, slovenski pesnik, kritik in publicist. Umrl je 27. maja 1926 v Tomaju. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Pliskovico na Dolenjem Krasu, vendar tam niso ostali dolgo. Leta 1908 so se naselili v Tomaju, kjer so živeli v šoli. V Tomaju je obiskoval osnovno šolo. Kosovel je prvič objavil svoj spis kot 11-leten otrok v otroškem listu Zvonček, v katerem opisuje Trst. V to mesto je kot otrok veliko hodil in je imelo v njegovem srcu poseben prostor. Pri Kosovelih je bilo zanimanje za umetnost splošno. Hodili so v Trst v gledališče in na koncerte ali k prijateljem in znancem, ki so bili podobnega duha, in ti so bili večkrat gostje pri njih v Tomaju. Po opravljeni osnovni šoli se je leta 1916 vpisal na realko v Ljubljani, na kateri je bil učni jezik nemški. Začel je sodelovati v srednješolskem literarnem krožku in v dijaških glasilih, izdajati je začel tudi tiskan dijaški list Lepa Vida in zbral v njem vrsto mladih, vendar ga je moral zaradi neplačanih dolgov ustaviti. Leta 1920 je tam srečal Ludvika Mrzela. Istega leta se je odzval na fašistično politiko Italije, ki je požgala Narodni dom v Trstu. Ko je leta 1922 maturiral, se je odločil za študij slavistike, romanistike in pedagogike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Sodeloval je pri avantgardistični reviji Trije labodi, ki je začela izhajati leta 1921 v Novem mestu. Organiziral je literarno-dramatični krožek, predavanja in literarne večere v Ljubljani in pred delavci v Zagorju. Leta 1925 je s svojimi vrstniki prevzel urejevanje revije Mladina. Pripravljal je tudi zbirko Zlati čoln, ki pa ni izšla.