Kamra.si, 22. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. aprila 1878 se je v Ljubljani rodila Zofka Kveder (poročena Jelovšek in Demetrović), slovenska pisateljica in publicistka. Umrla je 21. novembra 1926 v Zagrebu.  Rodila se je 22. aprila 1878 v Ljubljani očetu Alojzu in materi Neži, rojeni Legat. Kmalu po hčerinem rojstvu se je družina večkrat preselila. Leta 1884 je Kvedrova začela obiskovati ljudsko šolo na Blokah. Šolanje je nadaljevala v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani, končala pa ga je z dobrim uspehom leta 1893 v uršulinski šoli v Ljubljani. Decembra 1896 je dobila prvo službo pisarke v Kočevju. Tu si je pričela dopisovati z Vladimirjem Jelovškom, hrvaškim modernističnim pesnikom in kasneje zdravnikom, ki je čez nekaj let postal njen mož. V Ljubljani se je pričelo tudi njeno literarno ustvarjanje. Leta 1899 se je preselila v Trst. Tu je pričela prijateljevati s Franom Klemenčičem in Etbinom Kristanom, poleg tega pa si je dopisovala s švicarskim pisateljem B. Marquardtom, zaradi česar je konec avgusta 1899 odpotovala v Švico. Oktobra istega leta se je vpisala na univerzo v Bernu. Februarja 1900 se je preselila v Prago, kjer je začela korespondenco z Ivanom Cankarjem. Kvedrova je v pismih pisala, da je bilo prvo leto v Pragi srečno. Z Jelovškom sta dobila hčer Vladošo, partnerski nesporazumi niso bili prepogosti in pisanje ji je dobro uspevalo. Težave so se začele, ko je odkrila, da ji Jelovšek ni zvest. Razmišljala je, da bi se razšla, vendar jo je prepričal, da ostane z njim. Avgusta 1903 sta se civilno poročila na praškem magistratu. Na enem izmed potovanj v Zagreb (1905) se je Kvedrova zaljubila v Krasa in postala njegova ljubica. Na prošnje Jelovška se je zopet vrnila v Prago in padla v depresijo. Maja 1906 se je cela družina preselila v Zagreb. Čeprav sta se z Jelovškom odtujila, je še drugič zanosila. Aprila 1907 se jima je rodila hči Maša, čez 4 leta pa še hči Mira. Leta 1912 se je preselila k Juraju Demetroviću v Zagreb, s katerim se je že nekaj časa sestaj

Kamra.si, 22. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. aprila 1791 se je na Skomarju rodil Jurij Vodovnik, bukovnik, ljudski pesnik, pevec in igralec. Umrl je 17. decembra 1858 na Skomarju. Jurij Vodovnik se je rodil kot kmečki sin Mihaela in Helene roj. Ostrožnik. Vse od rojstva je bil nekoliko bolehen, bolj šibak, zato se je izučil tkalstva. Tkal je na domu in v »šteri« (po tujih hišah za stanovanje, hrano in pijačo) na Frankolovem, v Črešnjicah, Špitaliču, v Vojniku, v Strmcu, na Mislinji; kot fantič je ministriral skomarskemu kuratu, pozneje bil organist (bržčas samo pevec, ne orglavec) ter cerkovnik v domači župnijski cerkvi. Leta 1829 se je poročil z vdovo Marijo roj. Goričnik iz Vitanja, priženil dva otroka, njegova dva pa sta kmalu umrla. Zadnja leta je živel po več mesecev zdoma pri prijateljih in znancih, hodil naokrog oprtan s košem brez dna ter si s petjem svojih in drugih pesmi služil hrano, zlasti pijačo.

Kamra.si, 21. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. aprila 1970 je v Ljubljani umrl Andrej Gosar, slovenski pravnik, politik, sociolog in pedagog. Rodil se je 30. novembra 1887 v Logatcu. Dr. Andrej Gosar se je rodil v Logatcu kot edini sin očetu Ivanu in materi Mariji Hodnik. Oče se je ukvarjal s čevljarsko obrtjo. Po končani osnovni šoli v Logatcu se je mladi Andrej dve leti učil čevljarstva, saj mu je bilo namenjeno, da prevzame očetovo obrt, vendar pa se je leta 1902 s pomočjo domačega župnika vpisal na ljubljansko II. državno gimnazijo. Izdeloval jo je z odliko, maturiral je leta 1910. Zatem se je vpisal na pravno fakulteto na Dunaju. Študij je zaradi pomanjkanja sredstev začasno prekinil. V tem času je bil kot uradni aspirant zaposlen pri Južni železnici, kjer je ostal približno eno leto.  Zaposlitev mu je omogočila nadaljevanje študija. Diplomiral je leta 1915, leto kasneje pa doktoriral. Prvo svetovno vojno je večinoma preživel v vojaški uniformi. Zadnje mesece vojne je bil kot „črnovojni poročnik“ z avstrijsko vojsko v Karpatih, od tam pa se je bil kljub številnim zapletom vrnil domov. Istega leta, maja, se je poročil z Antonijo Mihevc, prav tako Logatčanko, s katero sta imela osem otrok. Gosar je že v mladosti začel s publicističnim delom na področju socialne misli. Čeprav po izobrazbi pravnik, je bilo njegovo najljubše področje sociologija. Kot dijak je sodeloval v krščanskem socialnem gibanju. Od leta 1912 je objavljal v Slovencu, Domoljubu in Zlati dobi, kjer je sprva dajal poudarek vzgojnim vprašanjem, kasneje pa socialni tematiki. Leta 1918 se je kot strokovnjak za socialna vprašanja zaposlil pri Deželni vladi za Slovenijo, v letih1920-1922 pa je bil na mestu zaupnika za socialno skrbstvo. Po razpustu skupščine 1922. leta se je zaposlil pri Zadružni zvezi v Ljubljani, kjer je prevzel statistični oddelek.   

Kamra.si, 19. april 2019 ― Vljudno vabljeni na otvoritveni literarni dogodek festivala 22. Dnevi knjige v Mariboru, ki bo v torek, 23. aprila 2019, ob 13. uri v Knjižnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor. Ob tej priložnosti bodo v UKM odprli knjižno razstavo Knjigo sem držala tako, da so vsi lahko videli, kaj berem, avtorjev Boruta Gombača in dr. Jerneje Ferlež, fotografsko razstavo Boštjana Laha Branja, plakatno razstavo poezije Sare Špelec Nikoli ne veš, v katerem medprostorju se skriva najčarobnejši bralni kotiČEk ter postavili skulpturo Jožeta Šubica Bralka. Prireditev bo povezovala Petra Bauman.  Več o programu festivala lahko prebere na povezavi: https://mkc.si/aktualno/2019/4/10/22-slovenski-dnevi-knjige-v-mariboru-se-pribliujejo  

Kamra.si, 19. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. aprila 1877 se je v Podmelcu na Tolminskem rodil Ivo Šorli, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec. Umrl je 17. novembra 1958 na Bokalcah pri Ljubljani.  Rodil se je sedmi od osmih otrok na kmetiji Podrobnik v Podmelcu v Baški grapi na Tolminskem kmetu Antonu Šorliju in Jožefi Kavčič iz Ljubinja. Oče je hodil za zaslužkom v bosanske gozdove in nazadnje se je vrnil domov tako bolan, da je umrl naslednji dan. Tedaj je bil Ivo (uradno Ivan Nepomuk) star komaj dve leti in pol.  Ivo je osnovno šolo obiskoval v domačem Podmelcu pri narodnjaku učitelju Ivanu Krajniku. Brat Ivan ga je izučil za ključavničarja, a ga je teta Nanca poslala na šolanje v Gorico. Najprej je moral končati 4. razred OŠ, potem pa je tam obiskoval gimnazijo v letih 1890-98. Na tej šoli je zelo cenil profesorja Andreja Kraglja, rojaka iz Modrejc, ki je prvi v Šorljiju prepoznal talent za pisatelja. Po maturi ni sledil tetini želji, da bi študiral bogoslovje, ampak je raje sprejel ponujeno delo lektorja na gradu Kollhof v avstrijskem Velikovcu pri bivšemu ministru Feliksu baronu Pinu ter tam zdržal dve leti. Tu je spoznaval narodnostne napetosti med Slovenci in Avstrijci ter se seznanil s Ksaverjem Meškom in Rudolfom Maistrom. Marca 1900 mu je umrla mati. Ker mu je zapustila nekaj denarja, se je prepustil samo študiju. Najprej je naredil dva državna izpita. Februarja 1902 je odšel v Gradec, kjer je s presledki študiral in junija 1904 promoviral za doktorja prava. Tam se je družil z več znanimi Slovenci, med drugim tudi z Otonom Zupančičem. Tedaj je končal eno svojih najboljših del, roman »Človek in pol«. 

Kamra.si, 19. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. aprila 1988 je umrl Pavel Kunaver, pedagog, pedagoški svetnik, kot Drenovec, eden od začetnikov slovenskega alpinizma, smučanja, jamarstva, predvojni vodja slovenskih skavtov, povojni soustanovitelj tabornikov, popularizator astronomije, zagovornik varstva narave, amaterski slikar in poljudnoznanstveni pisec. Rodil se je 19. decembra 1889. Rodil se je v Ljubljani v družini Franca Kunaverja, doma iz Dobrove pri Ljubljani, višjega paznika v takratni prisilni delavnici na Poljanskem nasipu. Mati Celestina Pristav je bila iz Črne vasi na Barju. V družini je bilo pet bratov in ena sestra. Poleg Pavla je znan še Jože /Josip Kunaver (1882–1967), ki je bil prav tako gornik – Drenovec (v Ljubljano je prvi prinesel smuči, ki jih je uporabljal tudi Pavel) Leta 1910 je končal Državno učiteljišče v Ljubljani, nato je do leta 1919 služboval v osnovnih šolah na Viču in v Spodnji Šiški. Vmes je od 1912 do 1913 opravil tečaj za meščanskošolske učitelje, od 1913 do 1914 je obiskoval učiteljsko akademijo na Dunaju ter hkrati eno leto kot izredni študent študiral geografijo na dunajski univerzi. Deloval je kot predmetni učitelj geografije, zgodovine in slovenščine. V 1. svetovni vojni je bil od 1915 do 1916 kot črnovojnik v ruskem ujetniškem taborišču Marchtrenk. Od 1917 do 1918 je v neposrednem zaledju soške fronte kot član vojaške skupine za raziskovanje jam najprej na doberdobskem krasu, v glavnem pa v Trnovskem gozdu in na Banjšicah. Skupaj z Ivanom Michlerjem je na novo raziskal in dokumentiral prek 100 kraških jam. Kot poznavalec krasa je po 1. svetovni vojni opozoril generala Maistra na nevarnost krivične razmejitve in na njegovo pobudo sodeloval v razmejitveni komisiji na enem od kraških sektorjev meje.