Knjižna doživetja – Goran Vojnović: Figa

Mestna knjižnica Ljubljana, 8. april 2021 ― Figa je roman prepletajočih se zgodb, a predvsem o Jadranu, ki iz mozaika zgodb sestavlja veliko zgodbo povezav med njimi, da bi razumel svojo. Iz drobcev spominov in védenja, sestavi veliko zgodbo preteklosti, da bi razumel svojo sedanjost. Ko pa je zgodba sestavljena, vzroki pojasnjeni, povodi osmišljeni in motivi razkriti, spozna, da nas preteklost ne odvezuje odgovornosti za prihodnost. Roman Gorana Vojnovića berejo tudi letošnji maturanti. Pogovor vodi Nadja Ebner, vabljeni na povezavi: https://zoom.us/j/99996951797, Meeting ID: 999 9695 1797.

Bolezni ščitnice – prof. dr. Simona Gaberšček, dr. med

Mestna knjižnica Ljubljana, 8. april 2021 ― Nepravilno delovanje ščitnice, metuljastega organa v vratu, najpogosteje spremljajo simptomi, ki jih zlahka pripišemo različnim okoliščinam in raznovrstnim obolenjem. Ščitnica je namreč žleza, ki z izločanjem hormonov v veliki meri uravnava presnovo v telesu, s tem pa tudi splošno počutje. O boleznih in njihovem zdravljenju nam bo spregovorila prof. dr. Simona Gaberšček, dr. med., iz Ambulante za bolezni ščitnice v UKC Ljubljana. Srečanje bo potekalo prek ZOOM aplikacije (povezava: https://zoom.us/j/99955190694 / Meeting ID: 999 5519 0694). Spremljate ga lahko tudi prek Facebook profila Knjižnice Bežigrad.

Na pesniškem tandemu s Petro Koršič

Mestna knjižnica Ljubljana, 8. april 2021 ― Kateri prostori vplivajo na ustvarjalca in pesem? Pesnika Milan Šelj (Slediti neizgovorjenemu) in njegova izbrana gostja Natalija Milovanović, njen prvenec izide letos, se bosta ob branju v pogovoru s kritičarko Petro Koršič posvetila vprašanjem o poeziji, jeziku, prostoru. Spletni dogodek bo mogoče spremljati na dan dogodka na Facebook profilu Trubarjeve hiše literature in na Zoom povezavi (Meeting ID: 930 8296 0054).

Nova knjiga skozi kritiko s Petro Koršič – Zahvalni spevi

Mestna knjižnica Ljubljana, 8. april 2021 ― »Razodetje je uresničeno samo v dejanjih. / Dejanja so spomin, zapisan v telo.« O drugi pesniški knjigi Dejana Kosa Zahvalni spevi, ki je izšla leta 2020 v zbirki Logofanije (KUD Logos), bosta poleg avtorja spregovorila kritika Petra Koršič in njen gost Luka Benedičič. Spletni dogodek bo mogoče spremljati na dan dogodka na Facebook profilu Trubarjeve hiše literature in na Zoom povezavi (Meeting ID: 942 2749 2355).

E-Odprti horizonti z dr. Matejo Ratej

Kamra.si, 8. april 2021 ― Priznani zgodovinarki dr. Mateji Ratej, zaposleni na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in avtorici več znanstvenih monografij, je pri založbi Beletrina pravkar izšla zanimiva študija z naslovom Svastika na pokopališkem zidu. Gre za »poročilo o hitlerizmu v širši okolici Maribora v tridesetih letih 20. stoletja.« V njem Ratejeva analitično in hkrati tenkočutno odstira doslej v javnosti manj znane fasete preteklosti našega mesta in okolice. S specialistko za kontekstualizacijo, skozi katero v vsej kompleksnosti zažarijo usode bolj ali manj anonimnih posameznikov, se je pogovarjal Tone Partljič. Pogovor je posnel Kristijan Robič. Ogledate si ga lahko na direktni povezavi https://www.youtube.com/watch?v=Yz9O9yorBdw&t=3s ali na YouTube kanalu Mariborske knjižnice https://www.youtube.com/channel/UCOmwfUOn7P4jfwOK1xR5sKg/videos Prijetno virtualno druženje!

7. april - dan slovenske zastave

Kamra.si, 7. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. april - dan slovenske zastave 7. aprila 1848 je slovenski domoljubni študent Lovro Toman s somišljeniki prvič izobesil slovensko trobojnico na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani. Slovenska zastava je poleg grba in himne eden od državnih simbolov Republike Slovenije, ki označujejo pripadnost Republiki Sloveniji. V obrambnem resorju je slovenska zastava močno prisotna in zelo spoštovana. Svoje spoštovanje do države kažemo tudi s spoštovanjem do njenih simbolov. To spoštovanje je izraz domoljubja oziroma ljubezni do domovine – pozitivne in plemenite vrednote, ki jo čutimo kot močan občutek pripadnosti in sobivanja. Domoljubje s seboj ne nosi nestrpnosti, temveč spoštovanje razlik med ljudmi in do drugih narodov. Z ljubeznijo do domovine se nismo rodili, negujemo pa jo vse življenje. Najprej jo prejemamo kot zgled od staršev in drugih vzornikov, pomemben vpliv pa ima nato tudi izobraževalni sistem. Lahko imamo različne interese, hobije, želje ali ambicije, imamo pa le eno domovino. In ta je – tako kot tudi njena zastava – svetinja. Vir: https://www.gov.si/novice/2020-04-07-danes-je-dan-slovenske-zastave/

Cikel ruskega filma: Belo puščavsko sonce

Mestna knjižnica Ljubljana, 6. april 2021 ― Filmska zgodba nas popelje na vzhodno obalo Kaspijskega morja, kjer se vojak Rdeče armade Fjodor Suhov že vrsto let bori v državljanski vojni (v dvajsetih letih prejšnjega stoletja). Nemiri se še niso polegli, vojna pa se je uradno končala, zato Suhov odhaja domov. Na poti skozi puščavo pa se zaplete v lokalne dogodke ... Akcijski film, 1970; režija: Vladimir Motilj; 85 min. Film bo mogoče spremljati preko platforme Vimeo. Prijave za ogled sprejemamo na tel. št. 01 308 56 00 ali na e-naslovu slovanska@mklj.si. Cikel ruskega filma pripravljata Mednarodni klub slovanskih rojakov Ruslo in Slovanska knjižnica. Na večernih filmskih projekcijah letno predstavimo štiri kvalitetne filme klasične in sodobne ruske kinematografije s slovenskimi podnapisi. Uvodno predstavitev vsakega filma izvede prevajalka in članica kluba Ruslo Anja Dorošenko. Program: četrtek, 22. april 2021 ob 19.00Belo puščavsko sonce (1970)akcijski film; režija: Vladimir Motilj85 min. četrtek, 6. maj 2021 ob 19.00Kukavica (2002)vojna drama; režija: Aleksandr Rogožkin100 min. četrtek, 16. september ob 19.00Dva dneva (2011)melodrama; režija: Avdotja Smirnova90 min. četrtek, 2. december ob 19.00Novoletni očka (2014)komedija; režija: Andrej Krasavin92 min.

Nov logotip Knjižnice Logatec – kaj predstavlja?

Knjižnica Logatec, 6. april 2021 ― V Knjižnici Logatec se po novem predstavljamo z novim logotipom, ki je bil skrbno domišljen in oblikovan. Znak knjižnice predstavlja odprto knjigo oziroma računalnik, saj oboje izraža široko znanje in dostopnost do informacij in s tem zajema bistvene vloge, ki jih knjižnica opravlja. V znaku lahko prepoznamo veliki začetnici KL (Knjižnica Logatec) in stiliziran lipov […]

6. april 1941 - nemška vojska je brez vojne napovedi napadla Kraljevino Jugoslavijo

Kamra.si, 6. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. april 1941 - nemška vojska je brez vojne napovedi napadla Kraljevino Jugoslavijo Aprilska vojna (znana tudi kot napad na Jugoslavijo) je bil kratkotrajni spopad oz. vojna med silami osi ter njenimi zavezniki na eni strani in jugoslovansko kraljevo vojsko na drugi strani. Do spopada je prišlo 6. aprila 1941 po tem, ko se je jugoslovansko ljudstvo uprlo pridružitvi Jugoslavije silam osi. Ta upor je Hitlerja tako razjezil, da je ukazal prekiniti priprave za napad na Sovjetsko zvezo in v direktivi št. 25 ukazal nemudoma napasti Jugoslavijo. Nemci in njihovi zavezniki so za napad pripravili okoli dva milijona dobro oboroženih vojakov, ki so državo napadli iz smeri Italije, Avstrije, Madžarske, Romunije, Bolgarije in Albanije. Slabo oborožena in demoralizirana jugoslovanska vojska proti šestkrat močnejšemu sovražniku ni imela nobenih možnosti za zmago, zato je 17. aprila 1941, po tem ko sta vlada in kralj zbežala iz države, podpisala brezpogojno kapitulacijo. Sočasno z Jugoslavijo so Nemci napadli tudi Grčijo (načrt Marita) in tako dokončno zagospodarili na balkanskem polotoku. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Aprilska_vojna

6. aprila 1999 je v Ljubljani umrl Jaro (Jaroslav) Dolar, slovenski pesnik, pisatelj, esejist, kritik, prevajalec, novinar, urednik, bibliotekar in profesor

Kamra.si, 6. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. aprila 1999 je v Ljubljani umrl Jaro (Jaroslav) Dolar, slovenski pesnik, pisatelj, esejist, kritik, prevajalec, novinar, urednik, bibliotekar in profesor. Rodil se je 23. junija 1911 v Mariboru. Jaro Dolar se je rodil v družini klasičnega filologa, slavista in literarnega zgodovinarja Antona Dolarja ter matere čeških korenin. Že v gimnazijskih letih se je zapisal književnosti. Urejal je dijaški list Gaudeamus in v njem objavljal svoje prve pesmi in prozo. Študij je nadaljeval na Univerzi v Ljubljani, kjer je študiral slavistiko in umetnostno zgodovino. Ker po diplomi leta 1935 zaradi svojega delovanja v levičarskih političnih organizacijah ni dobil profesorske službe, se je posvetil časnikarstvu. Urejal je kulturno rubriko časnika Mariborski večernik in bil urednik tednika Edinost. Ob nemški okupaciji Maribora se je za eno leto umaknil v Ljubljano, preostala tri leta pa je preživel pri sorodnikih v Zagrebu. Zaradi vključitve v narodnoosvobodilno gibanje in sodelovanja pri izdajanju slovenskega ilegalnega lista Glas resnice je bil dva meseca zaprt v hrvaških zaporih. Po končani vojni vihri se je spomladi 1945 vrnil v rodni Maribor. Prevzel je uredništvo časnika Vestnik, deloval kot javni družbeni delavec in predavatelj na raznih strokovnih tečajih, za kratek čas pa se je posvetil tudi gimnazijskemu poučevanju ruskega jezika. V njegovo življenje in delo je pomembno prelomnico zarisalo leto 1946, ko je vstopil v mariborsko gledališko življenje. Postal je direktor Drame in upravnik Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Osebno je izbiral dela za repertoar in jih prevajal iz tujih jezikov, veliko pa jih je tudi sam režiral. Ob razgibanem gledališkem delu je razvil bogato publicistično dejavnost. Urejal je mariborski Gledališki list, objavljal članke o domačih in tujih dramatikih in se s poročili o gledaliških predstavah javljal v različne gledališke tiske.

5. aprila 1937 je v Šmarju pri Jelšah umrl dr. Fran Lorger, arheolog

Kamra.si, 5. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. aprila 1937 je v Šmarju pri Jelšah umrl dr. Fran Lorger, arheolog. Rodil se je 30. aprila 1884 Šmarju pri Jelšah. Rodil se je v preprosti trški družini v Šmarju pri Jelšah kot prvi otrok Franca in Otilije Lorger. Gimnazijo je obiskoval v Gradcu in leta 1904 maturiral. Nadaljeval je s študijem klasične filologije, ki ga je zaključil z doktoratom leta 1908. Po končanem študiju se je zaposlil kot domači učitelj pri knezu Hugu Weriandu Windischgrätzu in grofu Karolu Mariji Stürgkhu na Dunaju. Potovanje po Italiji med leti 1912 in 1913 pa ga je navdušilo za arheologijo. Že v času študija je pričel z raziskovanjem rimskih spomenikov v domačem okolju. Leta 1907 je naletel na ostanke rimske vile v Grobelcah pri Šmarju pri Jelšah. Raziskovanje je nadaljeval šele leta 1934, po vrnitvi iz Nice, kjer je 10 let deloval kot portretist z aparatom za posnemanje arheološke keramike, ki ga je sam iznašel. Izvedel je izkopavanje razkošne rimske vile v Grobelcah in naletel na rimsko naselbino med Malo Pristavo in Grobelcami, kjer so se nahajale stanovanjske in gospodarske stavbe v notranjosti 800 metrov dolgega obzidja. Ugotovil je, da je rimska vila nastala v času gospodarskega in stavbarskega napredka v 2. stoletju, bila naslednji dve stoletji gradbeno dopolnjena, v dobi preseljevanja narodov v 6. stoletju pa jo je uničil požar. V rimski topografiji šmarske krajine je označil še številne rimske spomenike v Pristavi, Podbregu in pri Grobelnem, ki so ostanki naselbin ob pomembni rimski vojaški in trgovski cesti, ki je potekala iz smeri Celja skozi Teharje, Šmarje, Lemberg, Poljčane in preko Ptujske gore vodila na Ptuj. Lorgerjevo arheološko proučevanje je prišlo najbolj do izraza po letu 1914, ko je poučeval na gimnaziji v Celju. Med sprehodom po Rožnem griču na Jožefovem hribu na Teharjih je na njivah opazil drobce opeke, kocke mozaika in črepinje, ki so kazali sledove rimskih stavb (rimska vila na Rožnem griču, Sevce). Med Lorgerjeva največ

5. april 2021 - velikonočni ponedeljek

Kamra.si, 5. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. april 2021 - velikonočni ponedeljek Dan po veliki noči, na velikonočni ponedeljek, se kristjani spominjajo prikazovanja vstalega Jezusa njegovima učencema. Po običaju verniki ta dan obiščejo sorodnike in prijatelje ter delijo veselje ob prazniku Jezusovega vstajenja. Velikonočni ponedeljek je sicer podobno kot v večini evropskih držav tudi v Sloveniji dela prost dan. Kristjani verujejo v Jezusovo vstajenje, ki se ga spominjajo na veliko noč, tudi zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal in jim z znamenji dokazal svojo istovetnost. Med njimi sta tudi dva učenca, ki sta ga na poti v Emavs prepoznala po lomljenju kruha in novico sporočila tudi drugim, kar opisuje Sveto pismo.

5. aprila 1894 se je v Doljah v Ziljski dolini rodil Vinko Möderndorfer, šolnik, pisatelj, zbiralec narodnega gradiva in etnograf

Kamra.si, 5. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. aprila 1894 se je v Doljah v Ziljski dolini rodil Vinko Möderndorfer, šolnik, pisatelj, zbiralec narodnega gradiva in etnograf. Umrl je 10. septembra 1958 v Celju. Bil je zaveden Slovenec in pedagog, od nekdaj zaničevan in omalovaževan. Po drugi svetovni vojni niso hoteli stiskati nobenih del, če niso bila cenzurirana. Leta 1946 je postal direktor tiskovne in produktivne zadruge z omejenim jamstvom, ki je bila v lasti družbe Svetega Mohorja v Celju in tako je dobil priložnost, da je natisnil Koroške narodne pripovedke, takšne, ki so te, ki do danes v tej obliki in vsebini še niso bile natisnjene. V aprilu 1948 so ga aretirali in ga brez vsakršne obsodbe zaprli v zloglasnem zaporu za politične prestopnike na Golem otoku. Po tri in pol letnem političnem zaporu na Golem otoku si ni nikoli več opomogel, saj mu ni šlo v zavest, zakaj je moral preživeti tri leta in pol grozovitih tortur političnega Golega otoka, saj ni nikoli stopil pred kakšnega koli sodnika, ali sodišča, ki bi ga naj obsodilo. Po prihodu z Golega otoka je ves pretepen, izmučen in bolan preživel samo še šest let. Skoraj vsa njegova dela so šla v pozabo, ker jih oblasti niso dovolile ponatisniti, ker niso ustrezala tedanjim ideološkim normam. Več https://sl.wikipedia.org/wiki/Vinko_Möderndorfer_(1894) Priporočamo tudi: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi372887/

5. aprila 1933 je v Mariboru umrl Andrej Karlin, katoliški duhovnik in škof

Kamra.si, 5. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. aprila 1933 je v Mariboru umrl Andrej Karlin, katoliški duhovnik in škof. Rodil se je 15. novembra 1857 v Stari Loki. Po maturi na ljubljanski gimnaziji leta 1876, se je vpisal na bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen 27. julija 1880. Kot kaplan je služboval v Smledniku (1880–1883) in do 1885 pri sv. Juriju (Šenčurju) pri Kranju. Oktobra 1885 je postal mestni kaplan in katehet pri sv. Jakobu v Ljubljani. Leta 1890 je odšel na rimsko vseučilišče sv. Apolinara študirat pravo. V Rimu je obenem opravljal delo kaplana pri cerkvi S. Maria dell' Anima. Doktorat na področju civilnega in cerkvenega prava je zagovarjal leta 1892. Po vrnitvi je postal profesor verouka na II. državni gimnaziji v Ljubljani in prefekt v dijaškem semenišču - Alojzijevišču. 22. januarja 1900 je postal stolni kanonik ljubljanske škofije ter nadzornik verouka na ljudskih in meščanskih šolah in učiteljiščih. V obdobju 1905 – 1910 je bil ravnatelj Alojzijevišča v Ljubljani.

5. aprila 1913 se je na Prevaljah rodil Franjo Golob, akademski slikar, akademski grafik in pesnik

Kamra.si, 5. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. aprila 1913 se je na Prevaljah rodil Franjo Golob, akademski slikar, akademski grafik in pesnik. Umrl je 3. septembra 1941 v Domžalah. Franjo je bil rojen na Prevaljah v družini s sedmimi otroki. Obdobje prve svetovne vojne sta Franjo in njegov mlajši brat preživela pri stari mami na Prevaljah in tu je tudi končal prvi razred ljudske šole, njegova družina pa se je preselila v Maribor. Leta 1919 je zapustil Prevalje in odšel k svoji družini, najprej v Maribor in kasneje na Ptuj. Prvi letnik gimnazije je končal na Ptuju, a je šolo pustil in se šel učit podobarsko-zlatarske obrti v delavnico podobarja in pozlatarja Antona Zorattija. Tu se je pokazala njegova nadarjenost za slikanje. Mojstru Zorattiju je pomagal pri obnovitvenih delih v notranjosti ptujske minoritske cerkve in spoznal restavratorski poklic. Opravil je pomočniški izpit in se srečal s slovenskim umetnostnim zgodovinarjem dr. Francetom Stelétom, ki je mladega Goloba vzel pod svojo zaščito. Po opravljenem pomočniškem izpitu se je odpravil v Ljubljano in v letih 1931–1932 študiral na Srednji tehniški šoli v kiparskem oddelku pri prof. Francetu Kralju. Tu je spoznal Lojzeta Šušmelja s Fale ob Dravi, s katerim ga je vezalo neločljivo prijateljstvo.