Novice

arhivi

6. januar - praznik sv. treh kraljev

Kamra.si, 6. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. januar - praznik sv. treh kraljev Praznik Gospodovega razglašenja (epifanije) ali praznik sv. treh kraljev Katoliška cerkev praznuje 6. januarja. Praznik Gospodovega razglašenja se v zahodni tradiciji imenuje tudi praznik sv. treh kraljev, s čimer je izraženo vsebinsko dopolnjevanje. Trije kralji (trije modri) podajajo bolj nazorno in živo predstavo o častilcih iz poganskih krajev, ki so prišli pozdravit in molit novorojenega Odrešenika. Praznik so poleg 25. decembra (božič, praznik Jezusovega rojstva) uvedli na začetku četrtega stoletja in sicer najprej na Vzhodu in nato še na Zahodu. Z besedo epifanija so začeli označevati predvsem prihod modrih z Jutrovega (Vzhoda), saj pomeni prikazanje oz. razglašenje. Obisk modrih je opisan v Matejevem evangeliju (prim. Mt 2,1–12). Pisec omenjenega evangelija ne navaja števila oseb, pač pa pravi, da so prinesli trojen dar: zlato, kadilo ter miro in od tod tudi sklep, da so bili darovalci trije. Njihova imena v evangeliju niso zapisana, v različnih inačicah pa so znana iz treh legend. Imena iz zadnje so se razširila na Zahodu in se glasijo: Gašper, Miha in Boltežar. Jezus se je najprej razodel pastirjem, nato pa kljub svojemu uboštvu in nebogljenosti tudi trem zastopnikom poganskih narodov. Modri so namreč že v prvi Cerkvi veljali za predstavnike poganskega sveta, saj so bili v njih na nek način h Kristusu pritegnjeni vsi narodi zemlje. To pomeni tudi začetek misijonskega poslanstva Cerkve. Modre je po izročilu in svetopisemskem besedilu vodila zvezda, ki jih je privedla k Jezusu. Jezusa so molili in ga priznali za mesijanskega kralja ter ga »razglasili« med svojimi rojaki. Večer pred praznikom je po izročilu tretji sveti večer (prvi je pred božičem, drugi pa na silvestrovo pred novim letom), zato je na Slovenskem v navadi kropljenje z blagoslovljeno vodo in kajenje s kadilom po vseh prostorih hiše, na vhodna vrata pa se napiše začetnice imen treh kraljev z letnico novega leta: 20 + G

6. januar 1848 - v Novem mestu prvič uprizorijo Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi

Kamra.si, 6. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. januar 1848 - v Novem mestu prvič uprizorijo Linhartovo komedijo Ta veseli dan ali Matiček se ženi Ta veseli dan ali Matiček se ženi je gledališka igra Antona Tomaža Linharta. Je priredba Beaumarchaisove satire Veseli dan ali Figarova svatba, ki je bila tedaj najbolj revolucionarna komedija v svetovni literaturi. Linhart se je moral dolgo otepati s cenzuro, preden je veseloigra leta 1784 prišla na oder. Za to so vedeli tudi v Avstriji in ni smela na dunajski oder, smela pa je iziti v knjižni izdaji, zato je Linhart upal, da bo poslovenjena in predelana morda ušla cenzuri, vendar se je uštel. Komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi je v knjigi izšla leta 1790, cenzura pa je bila premočna, da bi dovolila tudi uprizoritev na odru, zato je bilo delo uprizorjeno šele leta 1848, po marčni revoluciji, in sicer v Novem mestu. Ta veseli dan je situacijska veseloigra, saj komične situacije povzročajo predvsem spletke, pasti, ki jih baronu pripravljajo protiigralci, pa tudi naključni dogodki. Linhartove osebe so smešne zaradi povsem običajnih človeških napak in slabosti. Tudi pozitivne osebe niso povsem brez njih. Ljubosumna sta oba - Matiček in baron. Četrti prizor drugega dejanja je uglasbil slovenski skladatelj, Linhartov sodobnik Janez Krstnik Novak, v vokalno-instrumentalni skladbi z naslovom Figaro. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Ta_veseli_dan_ali_Matiček_se_ženi

6. januarja 1966 je v Ljubljani umrl Slavko Pengov, slikar

Kamra.si, 6. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. januarja 1966 je v Ljubljani umrl Slavko Pengov, slikar. Rodil se je 24. junija 1908 v Ljubljani. Med 1926 in 1929 študiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu, med 1929 in 1931 pa študij nadaljeval na Akademiji na Dunaju. Od 1945 je bil profesor na Akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani. Delal je v različnih tehnikah. Njegova dela so bila vseskozi realistična, s pretehtanmi kompozicijmi in plastično modelacijo predmetov in figur. Zgodnja dela, večinoma tihožitja in portrete je Pengov ustvaril v olju, ukvarjal se je z ilustracijo, poznan pa je predvsem kot slikar z najobsežnejšim opusom monumentanega stenskega slikarstva 20. stoletja na Slovenskem, v tehnikah freska, mozaik in sgraffito je poslikal številne cerkve in profana poslopja. Med njegova najpomembnejša dela sodijo freske v župni cerkvi na Bledu 1932-1937, freske na stavbi mizarskih delavnic na Žalah v Ljubljani, mozaiki v vladni vili na Bledu 1947, freske v palači CK v Beogradu 1948, freske v prostorih FNT v Ljubljani 1950 in freske v palači Skupščine RS 1958. 1951 je prejel Levstikovo, 1959 pa za poslikavo Skupščine še Prešernovo nagrado.

6. januarja 1932 se je na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah rodil Pavle Zidar (pravo ime Zdravko Slamnik), pisatelj in pesnik

Kamra.si, 6. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. januarja 1932 se je na Slovenskem Javorniku pri Jesenicah rodil Pavle Zidar (pravo ime Zdravko Slamnik), pisatelj in pesnik. Umrl je 12. avgusta 1992 v Ljubljani.  Pavle Zidar, psevdonim za Zdravka Slamnika, se je rodil v železarski družini materi Barbki Valentar in očetu Jožefu. Osnovno šolo je obiskoval na Koroški Beli (1938-44). Pri 13-ih letih je sodeloval pri miniranju šole in pristal v zaporu v Begunjah. Aprila 1945 so ga rešili partizani Kokrškega odreda, katerim se je nato pridružil. Dogodek ga je močno zaznamoval in ga je pogosto vključeval v svoja književna dela. Po vojni je šolanje nadaljeval na Jesenicah (1945-49), Ljubljani (1949-50), Kranju (1950-51) ter ponovno v Ljubljani (1952-53), kjer je zaključil učiteljišče. Poučeval je najprej na Dolenjskem. S kritiko tamkajšnjih lokalnih oblasti se je zapletel v konflikte in se preselil na Primorsko, v Piran. Leta 1956 je sprejel službo vzgojitelja v dijaškem domu Srednje pomorske šole Piran. Tega leta se je tudi poročil s kolegico, učiteljico Ivo. Najprej se jima je rodila hči, nato še dvojčka, deklica in deček. Posvetil se je kulturnemu udejstvovanju in prirejal literarne večere s slovenskimi pisatelji (Ciril Kosmač, Alojz Gradnik, Mira Mihelič, Jože Udovič, Edvard Kocbek idr.). Leta 1961 se je zaposlil na Osnovni šoli Piran, kjer je bil nekaj časa tudi v. d. ravnatelja. Njegov družbeno - kritični duh ni miroval, prihajal je v spore z oblastjo, izključili so ga tudi iz partije, čeprav se je zanj zavzel Josip Vidmar. Zapustil je prosveto, se posvetil le pisanju in postal svobodni umetnik (1965-66). V začetku 70-ih let se je z družino preselil v Lucijo. 

6. januarja 1903 se je v Jeranovem pri Kamniku rodil Miha Maleš, slikar ...

Kamra.si, 6. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. januarja 1903 se je v Jeranovem pri Kamniku rodil Miha Maleš, slikar, grafik, pisatelj, restavrator, urednik, založnik. Umrl je 24. junija 1987 v Ljubljani.  Rojstni kraj Jeranovo pri Kamniku je s svojo slikovito okolico Maleša zaznamoval za vse življenje in ostal mu je zvest do zadnjih dni. Prvega izobraževanja na področju slikarstva je bil deležen v Ljubljani pri profesorju Saši Šantlu, umetnostno akademijo pa je obiskoval v Zagrebu (profesor Kovačević (hr), Kljaković (hr), Krizman (hr) in drugi). Študij je prekinil v želji po življenju v večjem mestu in zato odšel na Dunaj. Ker je bil kot državljan Jugoslavije na akademiji zavrnjen, se je vpisal na umetniško šolo "zu St. Anna" (profesor Froehlich), vendar se je po osmih mesecih vrnil v Zagreb in študiral kiparstvo pri profesorju Rudolfu Valdecu (hr). Zatem je leta 1924 pričel z obiskovanjem specialne šole za grafiko na akademiji v Pragi (profesor Boemse in po njegovi smrti profesor Thiele), kjer je leta 1927 diplomiral. Po končanem šolanju je živel v Ljubljani, kjer je odprl Umetniški salon Miha Maleš, ki je bila delavnica za dekorativno in cerkveno umetnost. Njegove priljubljene tehnike so bile lesorez, linorez, litografija in monotipija. Delal je tudi z oljnimi barvami, vendar redko. Slikal je dekorativno na svilo, na steklo ter izdeloval barvne lesoreze v poljubni tehniki. Preživljal se je tudi s pomočjo zlatarske in rezbarske obrti.  

5. januarja 1845 se je na Kompolah rodil Gašpar Vrečer, teharski učitelj in častni občan

Kamra.si, 5. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. januarja 1845 se je na Kompolah rodil Gašpar Vrečer, teharski učitelj in častni občan. Umrl je 14. februarja 1898 na Teharjah.  Gašpar Vrečer je bil teharski učitelj in narodnjak, ki se je rodil v Sv. Lovrencu pod Prežinom (danes Kompole) v zaselku Vreče pod Šentjanžem. V ljudsko šolo je hodil v Prežinu in na Teharjah, v Celju pa je končal šest razredov gimnazije. Poročen je bil z Marijo, rojeno Nasko iz Celja. Kar nekaj njegovih otrok se je odločilo tudi za poklic šolnika in druge ugledne poklice, med njimi Rajko Vrečer, dr. Ivo Vrečer je bil šolski nadzornik, Rihard železniški uradnik v Beogradu, Albert trgovec na Dunaju, hčerka Anka pa operna pevka in gledališka igralka.

5. januarja 1907 se je na Spodnji Polskavi rodil Anton Ingolič, slovenski pisatelj, profesor in urednik

Kamra.si, 5. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...5. januarja 1907 se je na Spodnji Polskavi rodil Anton Ingolič, slovenski pisatelj, profesor in urednik. Umrl je  11. marca 1992 v  Ljubljani. Anton Ingolič se je rodil v obrtniško-kmečki družini. Bil je najstarejši otrok v družini, kjer jih je od 16 rojenih otrok le pet preživelo. Kot najstarejši naj bi prevzel družinsko obrt, vendar je bilo njegovo veselje do knjig močnejše. Prvo pesem je napisal v zadnjem razredu ljudske šole. S trinajstimi leti se je napotil v mariborsko realko. Začel je pisati in kot tretješolec ustanovil literarni list Žarki. V Parizu je preživel eno šolsko leto na pariški Sorboni in se vrnil z diplomo profesorja francoščine v inozemstvu. Že drugo visokošolsko leto v Ljubljani se je poročil z učiteljico Adelo. 

4. januarja 1834 se je v Šoštanju rodil Josip Vošnjak, (s psevdonimom J. Skalec, J. M.Dravinjski), politik, zdravnik in pisatelj

Kamra.si, 4. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. januarja 1834 se je v Šoštanju rodil Josip Vošnjak, (s psevdonimom J. Skalec, J. M. Dravinjski), politik, zdravnik in pisatelj. Umrl je 21. oktobra 1911 v Visolah pri Slovenski Bistrici.  Josip Vošnjak se je rodil v trgu Šoštanj na št. 27 »Pri Mihelnu«, v hiši usnjarja in uglednega meščana Mihaela Woschnagga in Jožefe, rojene Križan. Najstarejši sin Franz je bil po tradiciji določen, da bo prevzel usnjarsko obrt, mlajša brata Josipa in Mihaela pa je oče poslal na študije. Osnovno šolo je najprej obiskoval v Šoštanju, od 1843–1946 je obiskoval tretji razred Glavne šole in drugi razred gimnazije v Celju, od 1846–1950 je nadaljeval gimnazijo v Gradcu in jo v letih 1850–1952 dokončal na Dunaju. 1852 je na Dunaju začel študirati medicino in jo zaključil 1857. 1858 je bil promoviran v doktorja medicine in istega leta še v doktorja kirurgije. Dr. Josip Vošnjak je malo donosno zasebno prakso opravljal v Šoštanju (1858–1859), Ljubljani (1859), Kranju (1859–1861). V Ljubljani je dobil mesto sekundarija na kirurškem oddelku (1861); nato je bil okrajni zdravnik v Slovenski Bistrici (1861–1870), okrajni zdravnik v Šmarju pri Jelšah (1870–1872). 1872 je dobil državno službo in mesto primarija v prisilni delavnici v Ljubljani in to delo opravljal  triindvajset let. Po upokojitvi 1895 se je preselil na svoje vinogradno posestvo na Visole pri Slovenski Bistrici. Poslej se je ukvarjal s publicističnim delom in pisanjem spominov. Poročen je bil s Katarino, rojeno Ozmič (1845–1910), z bližnje Tinjske gore. V njunem zakonu so bili rojeni Maria, Rosa, Ludmila in sin Samo Mihael. V letu po smrti žene je Josip vidno hiral in umrl 21. oktobra 1911. Pokopan je na pokopališču na Venčeslu.

4. januar 1919 - začel je izhajati celjski časnik Nova doba

Kamra.si, 4. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. januar 1919 - začel je izhajati celjski časnik Nova doba Liberalno celjsko glasilo, ki je izhajalo enkrat do trikrat tedensko. Članki in prispevki so prinašali novice iz Celja in okolice ter obravnavali kulturo in gospodarska vprašanja območja. Urednik in predstavnik konzorcija Rado Pečnik je vtisnil liberalno in jugoslovansko usmerjenost. Prevladovali so informativni prispevki, analitični članki pa so razčlenjevali gospodarska vprašanja in obravnavali kulturno življenje v Celju in okolici.Vir: Enciklopedija Slovenije, zv. 8, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1994, str. 12. Časnik je izhajal do leta 1941 in nato pod istim naslovom še od leta 1990 do 1995. Časnik je za obdobje 1919-1941 v digitalni obliki dostopen v Digitalni knjižnici Slovenije www.dlib.si. Projekt digitalizacije in objavo uredila Osrednja knjižnicaCelje.Dostop do digitaliziranega časnika Nova doba na povezavi (klik).  
Strokovno usposabljanje (zdravstveni zavodi)

Strokovno usposabljanje (zdravstveni zavodi)

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 4. januar 2019 ― Na podlagi 39. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA, Uradni list RS, št. 30/2006, 51/2014) in v skladu z 10. členom Pravilnika o strokovni usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom (Uradni list RS, št, 66/2016) Zgodovinski arhiv Celje v soorganizaciji z  Medarhivsko delovno skupino za področje zdravstva in socialnega varstva […]
PRVI DAN V LETU

PRVI DAN V LETU

Fototeka MNZS, 4. januar 2019 ― Fotoreporter Marjan Ciglič je 1. januarja 1969 na sprehodu po prestolnici ujel nekaj trenutkov novega leta. Med drugim skupinico mladeničev na avtobusni postaji. Uredništvo je k sliki hudomušno pripisalo: “To niso puške. Vojne nočemo. So smuči nedeljskih izletnikov. Geslo: nazaj k naravi.” Ciglič je med drugi ujel tudi moške, ki s skupnimi močmi pomagajo spraviti v tek fička, kar je uredništvo pospremilo z vprašanjem,...

3. januar 1919 - začetek izhajanja v Sloveniji natisnjenih poštnih znamk

Kamra.si, 3. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. januar 1919 - začetek izhajanja v Sloveniji natisnjenih poštnih znamk Slovenske poštne znamke Verigar je serija znamk, ki so bile izdane in dane v poštni promet kmalu po razpadu Avstro-Ogrske in veljajo za prve »slovenske« poštne znamke.  Serijo je leta 1918 zasnoval slovenski slikar Ivan Vavpotič. Seriji znamk je skupen motiv sužnja, ki trga verige. Znamke se sicer ločijo po barvi in izpisani vrednosti v avstro-ogrskih kronah. Kot suženj je upodobljen telovadec Stane Derganc z vzdevkom Verigar. Kljub napisoma »Država SHS« v cirilici (zgoraj) in v latinici (spodaj) je znamka dejansko prišla v promet šele leta 1919, ko se je Država SHS že preimenovala v Kraljevino SHS. Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Verigar  

3. januarja 1883 se je v Novem mestu rodil Milan Pugelj, pripovednik, pesnik, urednik, prevajalec in režiser

Kamra.si, 3. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...3. januarja 1883 se je v Novem mestu rodil Milan Pugelj, pripovednik, pesnik, urednik, prevajalec in režiser. Umrl je 3. februarja 1929 v Ljubljani.  Milan Pugelj je bil rojen 3. januarja 1883 v Kandiji pri Novem mestu kot najmlajši otrok v družini. V krstno knjigo je vpisan z imenom Emil Franc Pugelj. Rodil se je očetu organistu in cerkovniku, pomožnemu učitelju ter posestniku Francu Puglju in materi Mariji, rojeni Muhič. V hišo v Kandiji, s hišno številko 30, kjer je bil Milan Pugelj rojen, sta se starša preselila leta 1876 in v njej odprla gostilno. Hišo, kjer je bila vzidana spominska plošča, so po vojni zaradi obnove kandijskega križišča porušili, obeležje pa prenesli v avlo takratne Študijske knjižnice. V Kandiji je Pugelj preživel le zgodnja otroška leta, saj je oče hišo kmalu prodal kovaču Gorupiču in se z družino preselil na takratno Karlovško cesto oz. današnjo Pugljevo ulico blizu starega lesenega mostu čez Krko.
“Absolutno ‘ferderbana’ ženska”

“Absolutno ‘ferderbana’ ženska”

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 3. januar 2019 ― Zgodovinsko društvo Celje in Zgodovinski arhiv Celje vabita v torek, 15. januarja, ob 18.30 uri v prostore arhiva na predstavitev zadnje številke znanstvene revije Zgodovina za vse. Tokratni osrednji del predstavitve revije bo namenjen osvetlitvi ene od tem, ki so objavljene v rubriki razprave. Tjaša Konovšek, mlada raziskovalka na Inštitutu za novejšo zgodovino bo predstavila […]
Verigarji na dopisnici

Verigarji na dopisnici

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 3. januar 2019 ― V rubriki Iz hiše pisanih spominov vam predstavljamo dopisnico z Verigarji. Objavo dopisnice, ki jo hranimo v zbirki SI_ZAC/1573 Zbirka gradiva filatelije in numizmatike, posvečamo obeleževanju okroglemu jubileju. V januarju 2019 namreč mineva natančno 100 let, odkar so bile izdane znamke, ki jih štejemo za prve slovenske znamke. Znamke, imenovane Verigarji po sliki sužnja, ki […]
še novic