MORDA POZNATE VI? (25)

MORDA POZNATE VI? (25)

Fototeka MNZS, 7. avgust 2019 ― Zanima nas, kdo so osebe na fotografijah in tudi kje so fotografije nastale. Če imate tudi kakšne informacije o ozadju nastanka fotografije, so tovrstne informacije tudi dobrodošle. V imenu celotnega kolektiva pa se vam zahvaljujemo že za vse do sedaj posredovane informacije, hvala! Vsi ki bi le-te z nami radi delili oz. bi nam o priloženih fotografijah radi pomagali razjasniti kakšen podatek, vljudno prosimo,...
PRENOVLJENI BAR NEBOTIČNIK

PRENOVLJENI BAR NEBOTIČNIK

Fototeka MNZS, 5. avgust 2019 ― Poleti leta 1969 so se Ljubljančani razveselili prenovljenega bara Nebotičnik. Kot je zapisal reporter, so obnovili vse furnirne obloge, vsepovsod položili tapison, dodali dvajset novih miz, modernizirali opremo, popolnoma novo je bilo tudi dvigalo, ki je stalo 12 milijonov dinarjev. Najbolj je obiskovalce presenetilo vzdušje v baru, saj se je uprava odločila, da bodo poslej tam le dostojni gosti, kar so dosegli s kakovostno...

Četrtkovi zeleni popoldnevi: Vsakdanja uporaba eteričnih olj

Kamra.si, 2. avgust 2019 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 8. avgusta 2019, ob 17. uri vabi na predavanje Nuše Topolovec Vsakdanja uporaba eteričnih olj. Na predavanju boste izvedeli kaj so eterična olja, spoznali njihovo varno uporabo v vsakdanjem življenju, vpliv eteričnih olj na naše počutje in zdravje. Uporaba eteričnih olj pripomore k bolj zdravemu in čistejšemu okolju ter olajša premagovanje telesnih in čustvenih tegob. Eterična olja so uporabljali že Egipčani, ki so dišeče mešanice istočasno uporabljali za parfum in zdravilne pripravke. Vabljeni!

Četrtkovi zeleni popoldnevi: Dominik Bombek - Biotska raznovrstnost

Kamra.si, 2. avgust 2019 ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas v četrtek, 1. avgusta 2019, ob 17. uri vabi na predavanje Dominika Bombeka o biotski raznovrstnosti. V predavanju bo govora o upadanju biotske raznovrstnosti kot posledici človekovega malomarnega ravnanja z naravo. Seznanili se bomo s svetovnim ekološkim problemom, ki ga čutimo in opazimo tudi pri nas ter poskušali odgovoriti na vprašanje, ali so naravni rezervati v mikrookolju dobra rešitev ekološkega problema. Vabljeni!
MORDA POZNATE VI? (24)

MORDA POZNATE VI? (24)

Fototeka MNZS, 31. julij 2019 ― Tudi med dopusti nadaljujemo z objavljanjem svežih fotografij. Zanima nas, kdo so osebe na fotografijah in tudi kje so fotografije nastale. Če imate tudi kakšne informacije o ozadju nastanka fotografije, so tovrstne informacije tudi dobrodošle. V imenu celotnega kolektiva pa se vam zahvaljujemo že za vse do sedaj posredovane informacije, hvala! Vsi ki bi le-te z nami radi delili oz. bi nam o priloženih...

30. julija 1952 je umrl Ivan Zajec, slovenski kipar

Kamra.si, 30. julij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...30. julija 1952 je v Ljubljani umrl Ivan Zajec, slovenski kipar.  Rodil se je 15. julija 1869 v Ljubljani. Ivan Zajec, se je rodil v družini kiparja F.K. Zajca materi Josipini rojeni Walland. Po materini smrti (1870) je bil v reji pri teti Josipini Šepic na Igu. V rojstnem mestu je obiskoval ljudsko šolo (1876–1882) in 2 leti večerni vajeniški gradbeni tečaj na realki in se obenem učil kiparstva pri očetu. Šolanje je moral prekiniti, ker je oče obubožal, po njegovi smrti (1888) pa je z denarno podporo sorodnice Josipine Hočevar iz Krškega odšel na Dunaj. Tu je v šolskem letu 1888/1889 obiskoval obrtno šolo in na akademiji študiral kiparstvo: splošni kiparski oddelek (1889-1893) ter specialno kiparsko šolo (1893-1896). Bil je med najboljšimi učenci. Temeljito se je priučil tudi poklicnim veščinam (klesanje, vlivanje, cizeliranje), s katerimi se je spoznal že v Ljubljani. Za nadarjenost je prejel priznanja že na akademiji, med drugimi Fügerjevo medaljo za plastiko Prestrašeni satir (1894), ter leta 1896 še klasicistično, a realistično oblikovano skupino Adam in Eva. Svojemu vzorniku Michelangelu se je poklonil z marmornim kipom Vezalka sandal. Po končanem študiju je dve leti delal na Dunaju v ateljeju kiparja T. Friedla, vmes prebil pol leta v Münchnu, se seznanil z A. Ažbetom in obiskoval muzeje, predvsem bogate gliptoteke, kjer se je srečal z »grandioznimi« mojstrovinami antičnega in renesančnega kiparstva (Michelangelo in drugi). Leta 1899 je potoval v Italijo in istega leta odprl atelje na Dunaju, v katerem je izdeloval pretežno naročila »umetno obrtnega značaja« (stavbna plastika), a ustvaril tudi nekaj pomembnejših del z alegorično, mitološko in žanrsko vsebino. Med bivanjem v Parizu (1906-1909) je obiskal London (1906) in ZDA (1907). Ko se je 1909 vrnil v Ljubljano, ni imel ustreznih pogojev za delo, zato se je 1912 preselil v Trst in 1913 v Rim, kjer je risal za arheologe, kopiral v vatikanskih muzejih in leta 1913 nekaj
BRAZILSKO ČRNSKO PLESNO GLEDALIŠČE

BRAZILSKO ČRNSKO PLESNO GLEDALIŠČE

Fototeka MNZS, 26. julij 2019 ― Poleti leta 1969 so v Ljubljano pravo veselje prinesli plesalci iz Brazilije. Nastopili so v dvorani Tivoli, njihov plesni nastop pa si je ogledalo 4000 gledalcev. “33-članski ansambel črnskega plesnega gledališča iz Ria de Janiera Brasiliana je kot edini takšne vrste v plesu in pesmi prikazal del brazilskega melosa”  ter tako Ljubljančanom razodel “zgodovino brazilskih črncev od časov sužnjev do današnjih dni.” Gledalci so bili še...
REŠEVANJE IZ STENE

REŠEVANJE IZ STENE

Fototeka MNZS, 26. julij 2019 ― Dramatičnemu reševanju iz stene v Zeleniški skali je bil junija 1969 priča tudi fotoreporter Dnevnika. Gorski reševalci so z vitlom in reševalnimi nosili rešili alpinista, ki je zaradi kamenja, ki mu je padlo na glavo, v steni obvisel brez zavesti. Reševalci so bili uspešni, ponesrečenec je sam odkorakal domov. Kako tudi ne, saj je šlo le za vajo, je ob koncu dramatičnega poročila sporočil...
LJUBLJANSKI KAMIKAZI

LJUBLJANSKI KAMIKAZI

Fototeka MNZS, 26. julij 2019 ― Leta 1969 so po ljubljanskih ulicah krožili kamikazi, kot so imenovali dostavljalce telegramov na motorjih. Nosili so značilne rumene čelade in sloveli po “divjih vožnjah”, kot jih je opisal Dnevnikov fotoreporter. Divji pa so morali biti zato, ker “ljudje, ki dobivajo telegrame, zahtevajo najkrajši čas oddaje”.  (V časopisu Dnevnik objavljeno v petek, 12. julija 2019; foto: Marjan Ciglič)
Morda poznate vi? (23)

Morda poznate vi? (23)

Fototeka MNZS, 24. julij 2019 ― Zanima nas, kdo so osebe na fotografijah in tudi kje so fotografije nastale. Če imate tudi kakšne informacije o ozadju nastanka fotografije, so tovrstne informacije tudi dobrodošle. V imenu celotnega kolektiva pa se vam zahvaljujemo že za vse do sedaj posredovane informacije, hvala! Vsi ki bi le-te z nami radi delili oz. bi nam o priloženih fotografijah radi pomagali razjasniti kakšen podatek, vljudno prosimo,...
FOTOREPORTERSKA TORBA

FOTOREPORTERSKA TORBA

Fototeka MNZS, 22. julij 2019 ― Predstavljamo fotoreportersko torbo znanega slovenskega fotoreporterja Edija Šelhausa, ki jo  je uporabljal v svojem aktivnem obdobju, ko je bil zaposlen pri časopisnem podjetju Delu in tudi pozneje v pokoju. Že sam njen izgled potrjuje, da je s fotoreporterjem prepotovala veliko krajev in bila prisotna na mnogih dogodkih, tako doma kot v tujini. Tudi nalepke, ki jih je na torbo Šelhaus prilepil kar nekaj, povedo,...
Kaja Kosmač in Sava Kosmač - Nosferatu (2006) Eksperimentalni video/ Avtorski video

Kaja Kosmač in Sava Kosmač - Nosferatu (2006) Eksperimentalni video/ Avtorski video

DIVA nove pridobitve, 20. julij 2019 ― Poklon F. W. Murnau-u. Ob glasbi Björk se v pretežno nočnih prizorih izmenjujejo črno-beli in barvni posnetki urbanih prizorišč in zasnežene gozdne pokrajine. Spremljamo okorno gibanje neopredeljene osebe, ki ga potencira dinamična kamera. Vrteče in dinamične prizore prekinjajo bližnji posnetki obraza, oči in rdeča gaz v snegu, ki skupaj tvorijo atmosfero nerealnosti in se približajo ekspresionistični simfoniji groze.(Diva)
Kaja Kosmač in Sava Kosmač - Please Don't Follow Me Into the Sun (2006) Eksperimentalni video/ Glasbeni video/ Avtorski video

Kaja Kosmač in Sava Kosmač - Please Don't Follow Me Into the Sun (2006) Eksperimentalni video/ Glasbeni video/ Avtorski video

DIVA nove pridobitve, 20. julij 2019 ― Ob glasbi banda Intimn Frizurn se gradi video, ki ga na eni starni opredeljuje ekološka tematika in urbana subkultura, na drugi pa pop estetika z potenciranimi barvnimi poudarki. Montaža sledi glasbeni kompoziciji in tvori kompozicijske matrice, posluži se tudi računalniških video efektov, najopazneje zrcalne podvojitve (mirror). Dinamične barvne posnetke industrijskega pejsaža, mimibežečega vlaka in plesnih korakov prekinjajo črno-beli prizori obraza, silhuetne figure in modri...
Kaja Kosmač in Sava Kosmač - To Paul & Friends (2009) Eksperimentalni video/ Glasbeni video/ Avtorski video

Kaja Kosmač in Sava Kosmač - To Paul & Friends (2009) Eksperimentalni video/ Glasbeni video/ Avtorski video

DIVA nove pridobitve, 20. julij 2019 ― Ob glasbi The Beatles se nejasni upočasnjeni posnetki odkrivajo kot fragmenti telesa in barvitega oblačila. Ko v igro stopi rumena cestna linija se hitrost pospešuje in posnetek približuje. Usmerjena svetloba, ki spremlja človeško figuro, izolira podobo in jo postavi v kontrapunkt z bogastvom barvnih fragmentov, kar ustvari melanholično atmosfero. (Diva)
Kaja Kosmač & Sava Kosmač - Marzidovšek Minimal Laboratorium (2013) Dokumentarni video

Kaja Kosmač & Sava Kosmač - Marzidovšek Minimal Laboratorium (2013) Dokumentarni video

DIVA nove pridobitve, 20. julij 2019 ― Marzidovšek Minimal Laboratorium (MML) je portret (o)kultnega slovenskobistriškega minimalista, zvočnega eksperimentatorja in vsestranskega kreativca Maria Marzidovška (1961-2011). S svojo neodvisno založbo kasetne produkcije MML je bil Mario vozliščna figura mariborskega podtalja 80-ih: glasbenik, eksperimentator, laboratorijec, inovator, performer, provokator. Bil je vseprisoten in visoko produktiven: v pičlih nekaj letih je na provizorični opremi sproducir...
Kuratorka Yunnia Yang gostja Postaje DIVA (2019-07-10)

Kuratorka Yunnia Yang gostja Postaje DIVA (2019-07-10)

DIVA video arhiv, 20. julij 2019 ― Yunnia Yang, tajvanska kuratorka, je za Projektno sobo SCCA pripravila enouren program videa z naslovom Vmesno stanje duha. Pred dvema letoma je pri nas predstavila sodobni tajvanski video, zdaj je izbrala enajstih del, ki reflektirajo obdobje komunizma in socializma v državah zahodnega Balkana, vzhodne Evrope in Rusije. Kmalu zatem je ta program predstavila še v formi razstave v galeriji Easttopics v Budimpešti. veÄ�

20. julij 1969 - Neil Armstrong in Edwin Aldrin kot prva človeka stopita na Luno

Kamra.si, 20. julij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. julij 1969 - Neil Armstrong in Edwin Aldrin kot prva človeka stopita na Luno Apollo 11 je bila prva vesoljska odprava s človeško posadko, ki je pristala na Luni, in peta po vrsti v Nasinem Programu Apollo. Skupaj s poveljnikom odprave Neilom Armstrongom sta bila v odpravi pilot Komandnega modula CM-107 (Kolumbija (Columbia)) Michael Collins in pilot Lunarnega modula LM-5 (Orel (Eagle)) Edwin Aldrin, imenovan tudi Buzz (vzdevek) t. Štartali so s Kennedyjevega vesoljskega središča 16. julija ob 9. uri 32 minut po tamkajšnjem času in štiri dni prepotovali 400.000 kilometrov do Lune. V lunarni modul sta se vkrcala Armstrong in Aldrin. 20. julija ob 13. uri in 15 minut sta se ločila od matične ladje v kateri je ostal pilot Collins. Po 102 urah in 15 minutah od starta z Zemlje, sta ob 16. uri in 17 minut pristala na Luni v Morju tišine. Potem, ko sta se nekaj ur pripravljala, je Armstrong 20. julija 1969 ob 22. uri in 56 minut (21. julija ob 3. uri zjutraj po srednjeevropskem času) zlezel po lestvi in skočil na Lunina tla. Nato je izgovoril slavni stavek: »That is one small step for man, one giant leap for a mankind. (To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo)«

20. julij 1912 - slavnostna otvoritev tramvajske proge med Piranom in Lucijo

Kamra.si, 20. julij 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. julija 1912 je bila slavnostna otvoritev tramvajske proge med Piranom in Lucijo. 11. septembra 1911 je cesarsko-kraljevo železniško ministrstvo na Dunaju odobrilo prošnjo piranskega Mestnega sveta za gradnjo tramvajske proge med Piranom in Sveto Lucijo. Tramvajsko progo so vzpostavili v šestih mesecih. Tračnice so speljali po trasi trolejbusa, ki je vozil od leta 1909 do 1911. Slavnostna otvoritev tramvajske proge je bila 20. julija 1912. Tramvaj je vozil do 31. avgusta 1953. Več o zgodovini "obalnega tramvaja" v prispevku Piranski tramvaj v spominskem zapisu in slikah Giulia Ruzzierja.
še novic