Pod svinčenim nebom

Kamra.si, 24. februar 2020 ― Bralna akcija, s katero se letos želimo spomniti 100-letnice požiga Narodnega doma v Trstu in 90-letnice ustrelitve bazoviških junakov. Knjige si lahko izposodile v Narodni in študijski knjižnici v Trstu, v Knjižnici D. Feigla v Gorici, v Knjižnici Pinka Tomažiča in tovarišev na Opčinah, v Občinski knjižici v Saležu, v Pahorjevi knjižnici na Proseku, v Osrednji knjižnici S. Vilharja v Kopru/Biblioteca centrale S. Vilhar di Capodistria, v Kosovelovi knjižniciv Sežani in v Mestni knjižnici Izola/Biblioteca civica Isola

22. februarja 1987 je v umrl Franjo Dominko, slovenski fizik in astronom

Kamra.si, 21. februar 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. februarja 1987 je v Ljubljani umrl Franjo Dominko, slovenski fizik in astronom. Rodil se je 26. julija 1903 v Vodnjanu pri Pulju. Dominko je študiral fiziko na Univerzi v Bologni in tu leta 1929 doktoriral. Za svoje delo je prejel visoko nagrado te univerze. Prve strokovne članke je leta 1931 objavil v astronomski reviji Coelum. V letih od 1927 do 1930 je bil predsednik slovenskega dijaškega društva Adrija; do 1931 je bil pomočnik na astronomskem inštitutu v Bologni, leta 1932 je prišel v Jugoslavijo. Od leta 1932 do 1938 je delal v Astronomskem observatoriju v Beogradu (AOB) kot pomočnik opazovalec. V tem času je objavil strokovne članke v publikaciji observatorija Godišnjak našeg neba (1934 do 1938). Bil je med ustanovitelji jugoslovanskega astronomskega društva in (1935 do 1940) sourednik poljudnoznanstvene revije Saturn. Od leta 1938 je bil znanstveni sodelavec na observatoriju v Beogradu in profesor na beograjskih gimnazijah, 1941 do 1942 je bil v gestapovskem zaporu in taborišču na Banjici. Po osvoboditvi Beograda leta 1944 se je prijavil v 5. udarno krajiško divizijo, pozneje pa v brigado Italia ter sodeloval v bojih na sremski fronti. Leta 1946 je postal astronomski opazovalec in leta 1947 znanstveni sodelavec pri AOB. Ob ustanovitvi stolice za astronomijo leta 1948 na Univerzi v Ljubljani je bil izvoljen za izrednega profesorja. Ustanovil je Astronomsko-geofizikalni observatorij AGO s potresno postajo na Golovcu v Ljubljani. Skupaj z Vladom Ribaričem je usmerjal razvoj seizmologije pri nas in si prizadeval za upoštevanje njenih izsledkov pri gradnjah; tako je SRS še pred skopskim potresom izdelala pravilnik o varnejši gradnji. Vodil je strokovno skupino, ki je po večletnih meritvah določila vrednosti astronomskih parametrov observatorija (astronomsko dolžino, širino in smer poldnevnika (meridijana)). Bil je pobudnik češko-jugoslovanskega projekta gradnje Observatorija na Hvaru.

20. februarja 2019 je umrla Alma Butia, slovenska atletinja

Kamra.si, 20. februar 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...20. februarja 2019 je v Zagrebu umrla  Alma Butia, slovenska atletinja.  Rodila se je 9. februarja 1929 na Teharjah. Rodila se je na Teharjah očetu Matu Butia, državnemu uradniku in materi Minki, rojeni Zupanc. Svojo športno pot je začela pri športnem klubu Svoboda Teharje, atletskem klubu Teharje, kasneje pa je prestopila v atletski klub Kladivar Celje, kjer je imela boljše pogoje za trening in se je njena športna kariera strmo vzpenjala. 

18. februarja 1950 je v Mariboru umrl Lovro Kuhar - Prežihov Voranc (psev.), pisatelj in politik

Kamra.si, 18. februar 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. februarja 1950 je v Mariboru umrl Lovro Kuhar - Prežihov Voranc (psev.), pisatelj in politik. Rodil se je 10. avgusta 1893 v Kotljah.  Bil je pisatelj, ki je izviral iz revne kmečke družine. Osnovno šolo je obiskoval v Kotljah in kasneje zadružno šolo v Ljubljani in na Dunaju. Leta 1914 je bil vpoklican k vojakom. Kasneje je pobegnil iz avstrijske vojske in bil v odsotnosti obsojen kot vojni dezerter. Dve leti je bil v italijanskem ujetništvu in sicer do konca vojne. Leta 1919 se je vrnil domov in se zaposlil v guštanjski (sedaj ravenski) jeklarni. Poročil se je leta 1924 in izdal svoje prvo knjižno delo Povesti (1925). Rodita se mu dve hčerki Vida in Mojca (1923-1925).Posvečal se je političnemu delu in oblast ga je neprestano preganjala. V letih 1930 do 1939 je bil politični emigrant (Dunaj, Praga, Berlin, Atene, Bukarešta, Rena Celovec). Vmes je bil večkrat zaprt in je menjaval službe. V tem času je napisal nekaj svojih najbolj znanih novel (Boj na požiralniku, Jirs in Bavh, Odpustki ..). V zaporu je začel pisati tudi svoja velika romana, Požganico in Dobrdob.

18. februarja 1950 je umrl Lovro Kuhar - Prežihov Voranc (psev.), pisatelj in politik

Kamra.si, 18. februar 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. februarja 1950 je v Mariboru umrl  Lovro Kuhar - Prežihov Voranc (psev.), pisatelj in politik. Rodil se je 10. avgusta 1893 v Kotljah.   Bil je pisatelj, ki je izviral iz revne kmečke družine. Osnovno šolo je obiskoval v Kotljah in kasneje zadružno šolo v Ljubljani in na Dunaju. Leta 1914 je bil vpoklican k vojakom. Kasneje je pobegnil iz avstrijske vojske in bil v odsotnosti obsojen kot vojni dezerter. Dve leti je bil v italijanskem ujetništvu in sicer do konca vojne. Leta 1919 se je vrnil domov in se zaposlil v guštanjski (sedaj ravenski) jeklarni. Poročil se je leta 1924 in izdal svoje prvo knjižno delo Povesti (1925). Rodita se mu dve hčerki Vida in Mojca (1923-1925).Posvečal se je političnemu delu in oblast ga je neprestano preganjala. V letih 1930 do 1939 je bil politični emigrant (Dunaj, Praga, Berlin, Atene, Bukarešta, Rena Celovec). Vmes je bil večkrat zaprt in je menjaval službe. V tem času je napisal nekaj svojih najbolj znanih novel (Boj na požiralniku, Jirs in Bavh, Odpustki ..). V zaporu je začel pisati tudi svoja velika romana, Požganico in Dobrdob.

18. februarja 1969 se je v Ljubljani rodil Tomaž Humar, slovenski alpinist in gorski reševalec

Kamra.si, 18. februar 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. februarja 1969 se je v Ljubljani rodil Tomaž Humar, slovenski alpinist in gorski reševalec. Umrl je 10. novembra 2009 na gori Langtang Lirung v nepalski Himalaji. Od leta 1987 je bil član Alpinističnega odseka Kamnik. Leta 1990 je dosegel status alpinista, 1993 alpinističnega inštruktorja in gorskega reševalca. Živel je v Kamniku, bil oče dveh otrok, zaposlen na Carinski upravi v Ljubljani. Veljal je za človeka, ki brez gora in plezanja ni znal živeti. Plezal je zato, ker je zares zadihal šele na 5000 metrih. Ni bil človek pravil, odpovedal se je klasičnim himalajskim odpravam in bil sam svoj gospodar. Najtežjo steno v svoji karieri, Daulagiri (en) leta 1999, je preplezal solo, v alpskem stilu. Po uspešni vrnitvi iz Daulagirija je pri gradnji hiše padel vzvratno v odprtino za stopnice in si močno poškodoval obe nogi. Naslednje mesece je preživel po bolnišnicah in zdraviliščih ter bil nekajkrat celo na robu preživetja. Zdravniki so bili prepričani, da ne bo nikoli več hodil. Po vrsti operacij se je maja 2001 izkazalo, da bo noge kljub vsemu še lahko uporabljal, plezal pa nikoli več. A Tomaž je okreval in plezal naprej.

Izobraževanje kot priprava na preizkus (11. 3. 2020) – ODPOVEDANO!

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 17. februar 2020 ― Na podlagi 39. člena Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA, Ur. l. RS, 30/06, 51/14) in v skladu s Pravilnikom o strokovni usposobljenosti za delo z dokumentarnim gradivom (Ur. l. RS, 66/16) bomo v Zgodovinskem arhivu Celje v sredo, 11. marca 2020  izvedli strokovno usposabljanje uslužbencev javnopravnih oseb, ki delajo z dokumentarnim […]

Miha Vipotnik - Kratka dela za TV (2020) Avtorski video

DIVA nove pridobitve, 14. februar 2020 ― TV reklame, ki jih je Miha Vipotnik naredil za različne slovenske proizvajalce in njihove blagovne znamke med letoma 1996 in 2002, kažejo spretnost v balansiranju med naročnikovimi zahtevami in željami ter Vipotnikovim nagnenjem k eksperimentiranju v kadriranju, montaži in vnašanju nenavadnih postopkov tudi v ta komercialen žanr. Reklame imajo pogosto cinematični učinek, ki utegne tudi preglasiti osnovni namen reklame kot take. Izbor: Moda za vas (TV napovednik)Slovenija (Jugoslavija), 1974...

Čajanka z Almo

Kamra.si, 13. februar 2020 ― Ljubiteljsko gledališče Teharje in Dom sv. Jožefa nad Celjem vabita na predstavo Čajanka z Almo, ki bo v nedeljo, 16. februarja 2020, ob 16. uri  v Kardinalovi dvorani.  Predstava Čajanka z Almo – utrinki (njene) umetniške duše je pripoved Almine življenjske zgodbe skozi odsev njene duše, njenih sanj, njenega gledanja na svet, njenih hrepenenj in želja, ter njenega odnosa do svojih bližnjih in svojega življenja. Izvajata Anica Milanović in Sonja MlejnikScenarij in režija: Anica MilanovićV počastitev 70. obletnice smrti    

Predhodniki Leonarda da Vincija: vojaško-tehnični izumitelji na pragu renesanse

Kamra.si, 13. februar 2020 ― Leonarda da Vincija (1452-1519) in njegovih renesančnih sopotnikov se spominjamo tudi po inovacijah na področju vojaške oborožitve in arhitekture. Manj znano je, da so prelomne korake na tej poti pred njimi opravili že številni drugi, po krivici pozabljeni izumitelji. Predavatelj dr. Tomaž Lazar iz Narodnega muzeja Slovenije bo v torek, 18. februarja 2020, ob 19. uri spregovoril o bogati zapuščini poznosrednjeveške vojaško-tehnične literature in njenih stvariteljih, predvsem o nemškem piscu in vojaškem inženirju Konradu Kyeserju iz 14. stoletja. Predavanje bo v kletni dvorani Slovanske in bežigrajske knjižnice na Einspielerjevi 1 za Bežigradom.  Dr. Tomaž Lazar iz Narodnega muzeja Slovenije (oddelek za zgodovino in uporabno umetnost) je velik poznavalec zgodovine do 18. stoletja, orožja in bojne opreme, vojaških taktik in obrambne arhitekture.

13. februarja 1931 je v Bogojini umrl Ivan Baša (madž. Bassa Iván), slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, dekan Lendave in prekmurski politični voditelj

Kamra.si, 13. februar 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. februarja 1931 je v Bogojini umrl Ivan Baša (madž. Bassa Iván), slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, dekan Lendave in prekmurski politični voditelj. Rodil se je 11. aprila 1875 v Beltincih.  Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju in v Lendavi, gimnazijo pa na Madžarskem, nižjo v Kőszegu, višjo pa v Szombathelyju. Zatem je stopil v tamkajšnje bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1898, nato pa nastavljen za kaplana v kraju Sveti Martin ob Rabi na Gradiščanskem. Med leti 1898 in 1902 je kaplanoval pri Svetem Juriju v Prekmurju, od 1902 do 1905 pa ponovno na Gradiščanskem, v Rohoncu. Leta 1905 je bil imenovan za župnika v Novi Gori, tri leta zatem pa je zaprosil za, tedaj izpraznjeno, mesto župnika v Bogojini. Tam je nato ostal do svoje smrti. Kmalu po prihodu v Bogojino je začel z župljani graditi novo cerkev po načrtu znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, za kar mu pripisujejo izredne zasluge. Poleg tega je sodeloval pri ustanavljanju Kalendarja Srca Jezušovoga, Marijinega lista in Novin. Marijin list je nekaj časa tudi urejal. Sicer pa je vanj prispeval največ člankov. Leta 1928 je bil imenovan še za škofijskega duhovnega svetovalca za svojo cerkev, naslednje leto pa za upravitelja lendavske dekanije. Baši zasluge pripisujejo tako za skrb pri vzgoji duhovniških poklicev in katoliškega izobraženstva kot tudi za učno-vzgojno in narodnostno poslanstvo. Zelo pomembno delo za prekmursko pokrajino je namreč opravil s prevodom oziroma priredbo Katolicsanszkega katekizmusa za solare III. ̶ V. razreda, saj je bila ta knjiga kar nekaj desetletij skoraj edini učbenik v prekmurskih šolah v domačem jeziku. Vir: http://www.pomurci.si/osebe/ba%C5%A1a-ivan-/650/

13. februarja 1931 je umrl Ivan Baša (madž. Bassa Iván), slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, dekan Lendave in prekmurski politični voditelj

Kamra.si, 13. februar 2020 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. februarja 1931 je v Bogojini umrl Ivan Baša (madž. Bassa Iván), slovenski rimskokatoliški duhovnik, pisatelj, dekan Lendave in prekmurski politični voditelj. Rodil se je 11. aprila 1875 v Beltincih.  Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju in v Lendavi, gimnazijo pa na Madžarskem, nižjo v Kőszegu, višjo pa v Szombathelyju. Zatem je stopil v tamkajšnje bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1898, nato pa nastavljen za kaplana v kraju Sveti Martin ob Rabi na Gradiščanskem. Med leti 1898 in 1902 je kaplanoval pri Svetem Juriju v Prekmurju, od 1902 do 1905 pa ponovno na Gradiščanskem, v Rohoncu. Leta 1905 je bil imenovan za župnika v Novi Gori, tri leta zatem pa je zaprosil za, tedaj izpraznjeno, mesto župnika v Bogojini. Tam je nato ostal do svoje smrti. Kmalu po prihodu v Bogojino je začel z župljani graditi novo cerkev po načrtu znanega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, za kar mu pripisujejo izredne zasluge. Poleg tega je sodeloval pri ustanavljanju Kalendarja Srca Jezušovoga, Marijinega lista in Novin. Marijin list je nekaj časa tudi urejal. Sicer pa je vanj prispeval največ člankov. Leta 1928 je bil imenovan še za škofijskega duhovnega svetovalca za svojo cerkev, naslednje leto pa za upravitelja lendavske dekanije. Baši zasluge pripisujejo tako za skrb pri vzgoji duhovniških poklicev in katoliškega izobraženstva kot tudi za učno-vzgojno in narodnostno poslanstvo. Zelo pomembno delo za prekmursko pokrajino je namreč opravil s prevodom oziroma priredbo Katolicsanszkega katekizmusa za solare III. ̶ V. razreda, saj je bila ta knjiga kar nekaj desetletij skoraj edini učbenik v prekmurskih šolah v domačem jeziku. Vir: http://www.pomurci.si/osebe/ba%C5%A1a-ivan-/650/
Anja Medved, Nadja Velušček - Mesto na travniku (2004) Dokumentarni video/ Avtorski video

Anja Medved, Nadja Velušček - Mesto na travniku (2004) Dokumentarni video/ Avtorski video

DIVA nove pridobitve, 13. februar 2020 ― Ob priključitvi Primorske k Jugoslaviji je Gorica ostala v Italiji. Na jugoslovanski strani so leta 1948 začeli graditi novo Gorico. Mesto na travniku, na močvirju, na zapuščenem pokopališču ob stari Frnaži je dolga leta stalo kot skelet sredi praznega prostora ob neizmerno široki ulici, ki ni nikamor vodila. Ljudje, ki so se vanj selili iz vseh koncev in krajev, so kmalu ugotovili, da so se znašli na “divjem zahodu” in da si bodo Novo Go...
Miha Vipotnik - Sočasja (2017) Dokumentarni video/ Avtorski video

Miha Vipotnik - Sočasja (2017) Dokumentarni video/ Avtorski video

DIVA nove pridobitve, 13. februar 2020 ― Zgodba o pesniku - protagonistu filma, ki ob izidu svoje nove zbirke pesmi prejme sporočilo o najdbi davno izgubljenih video posnetkov pokojnega pisatelja, pesnika in esejista Jureta Detele. Vipotnikovi posnetki, ki so bili po naključju dejansko najdeni, so hkrati tudi redka introspekcija v samo bistvo Detelovega umetniškega ustvarjanja. Pesnik - protagonist filma zdaj, med poslušanjem pesnika Detele s trakov, zamišljeno premleva svojo življenjsko pot.
še novic