Kamra.si, 27. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. aprila 1987 je v Ljubljani umrl Srečko Brodar, slovenski naravoslovec, arheolog, geolog in paleontolog. Rodil se je 6. maja 1893 v Ljubljani. Brodar je bil rejenec železničarskega ključavničarja, po končanih štirih razredih ljudske šole na Ledini v Ljubljani vpisan v prvi razred slovenske gimnazije na Beethovnovi ulici v Ljubljani, kjer je leta 1911 maturiral. Naravoslovje je študiral na Dunaju in v Zagrebu, diplomiral leta 1920. Tik pred koncem študija se je začela 1. svetovna vojna in moral je med vojake. Poslan je bil na Doberdob, pozneje hudo ranjen v komolec, kar je zanj pomenilo konec vojne in spet se je lahko posvetil študiju. Leta 1939 je doktoriral iz geologije in paleontologije na Univerzi v Ljubljani. Sprva tri leta suplent na Poljanski gimnaziji v Ljubljani, od 1921 do 1939 deloval kot profesor naravoslovja na celjski gimnaziji, do 1946, nato je predaval na Univerzi v Ljubljani kot izredni, od 1951 kot redni profesor za kvartarologijo na geološkem oddelku naravoslovne fakultete do upokojitve 1964, obenem pa tudi na arheološkem odelku FF do leta 1969. V SAZU je bil izvoljen kot dopisni član 1949, redni član slovenske akademije je postal 1953 in dopisni član JAZU 1975. 1969 je bil imenovan za častnega doktorja, 1978 za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Za svoje delo je prejel nagrado AVNOJ (1974), Kidričevo nagrado (1974) in dvakrat Prešernovo nagrado (1949 za pomembne rezultate odkopavanj paleolitičnih najdišč in 1960 za delo Črni Kal - nova paleolitska postaja v Slovenskem Primorju). Bil je član mnogih strokovnih in znanstvenih združenj, dolga leta urednik Arheološkega vestnika in Acta carsologica.

Kamra.si, 26. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...26. aprila 1899 se je v Rodici pri Domžalah Anton Šubelj, slovenski operni pevec. Umrl je 9. junija 1966 v Clevelandu. Pevsko in igralsko se je Šubelj udejstvoval že v času, ko je delal v tovarni slamnikov, takrat bolj na domačih odrih. V Ljubljani je od 1919 do 1922 študiral solopetje na konservatoriju in nastopal v Drami. Od leta 1922 do 1923 se je izpopolnjeval v Berlinu, potem pa je bil solist za manjše vloge v Ljubljanski operi od 1923 do 1927, hkrati pa se je poskušal še v operni režiji. V začetku leta 1928 je prvič odpotoval v ZDA, kjer je pel v Newyorški protestantski katedrali, na radiu pa je pel slovenske pesmi; tolikšno navdušenje slovenskih izseljencev ga je spodbudilo za koncertno turnejo po Ameriki; njegov repertoar je posnelo podjetje Columbia na gramofonske plošče. Po vrnitvi v Slovenijo leta 1929 je pozneje nadaljeval svoj pevski študij v Milanu, po kratki koncertni turneji po Nemčiji pa se je leta 1930 za stalno preselil v ZDA. Z pianistko Ruth J. Hall je prirejal popularne šolske in komorne koncerte, bil zborovski pevec in solist za majhne vloge v Metropolitanski operi od 1932 do 1946, vmes je 1934 v Clevelandu organiziral mladinski pevski zbor in ga nekaj časa sam vodil. Leta 1940 je sodeloval pri ustanovitvi GM (iz Svobodnega pevskega društva Zarja), vodil občasno njen pevski zbor, dirigiral vokalno-inštrumentalne koncerte, operete in operne predstave. Od 1946 do 1949 je bil sodelavec koncertne agencije Associated Concert Bureau, leta 1949 je v Washingtonu ustanovil lastno šolo za solopetje in operno igro (Opera Workshop), z gojenci uprizarjal predstave v gledališču in na televizij, prevzel vodstvo GM v Clevelandu; od 1949 do 1951 poučeval na Washingon Institute of Music. Po 1951 se je popolnoma posvetil glasbenem delu clevelandskih Slovencev; prirejal operne predstave z ansambli GM, dirigiral koncerte, vodil pevske zbore Slovan, Adria, Triglav, Ameriško-slovaški pevski zbor, srbski pevski zbor Njegoš, ame

Kamra.si, 25. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...25. aprila 1920 se je v Litiji rodil Milan Borišek, slovenski jadralni pilot in učitelj letenja. Umrl je v letalski nesreči  24. avgusta 1950 v Vršcu v Srbiji. Jadralni pilot in učitelj letenja, delal v letalski zvezi Jugoslavije. Njegov največji uspeh je bilo 3. mesto na 1. svetovnem prvenstvu v jadralnem letenju leta 1950 v Örebru na Švedskem. Oče Jože in mama Marija sta se preselila iz vasi Tepe pod Polšnikom. Poleg Milana sta imela še tri otroke: Jožeta, Božo in Ljubo. Družina je bila za takratne razmere premožna. Ukvarjali so se z gostinstvom in prodajo mesa. Milan Borišek je imel v prvih letih življenja hude težave zaradi prirojene telesne napake. S trdo voljo in vztrajno telovadbo se je razvil v dobrega telovadca. Že v osnovni šoli je bral knjige o letalstvu in iskal časopise in revije s tega področja. Začel se je aktivno ukvarjati z modelarstvom. Kasneje je sodeloval pri prvih poizkusih jadralnega letenja v Litiji.    

Kamra.si, 22. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. aprila 1877 se je v Postojni rodil Alojz Kraigher, slovenski pisatelj in zdravnik. Umrl je 25. februarja 1959 v Ljubljani. Rodil se je kot najstarejši od trinajstih otrok, oče je bil premožen trgovec in posestnik, osnovno šolo je obiskoval v Postojni, pribl. eno leto je bil njegov domači učitelj pesnik Fran Gestrin. Gimnazijo je obiskoval v Novem mestu in v Ljubljani. L. 1897 se je vpisal na medicino na Dunaju. Tam je tudi promoviral l. 1903, nato je delal najprej v Ljubljani (1903-1905), nato pa kot splošni zdravnik v Bovcu (1905-1907), kot okrajni zdravnik pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah (1907-1914) in v Ljubljani (1914-22), kjer je v letih 1919-22 vodil mestno bolnišnico. Prizadeval si je za ustanovitev samostojne Medicinske fakultete v Ljubljani (l. 1919), naslednje leto je postal ravnatelj Ljubljanske deželne bolnišnice, a so ga že čez dve leti politično upokojili (l. 1922). V letih 1922 in 1923 je študiral stomatologijo v Münchnu, po specializaciji je delal kot zobozdravnik v Gorici do l. 1929, ko se je pred fašizmom umaknil v Ljubljano. L. 1938 je kandidiral na listi Zveze delovnega ljudstva in postal član Komunistične partije, istega leta je bil zaprt zaradi podpisa Kmetsko-delavske spomenice. Med II. svetovno vojno je sodeloval z OF, bil je zaprt, januarja 1944 pa interniran v taborišče Dachau. L. 1945 ga je Medicinska fakulteta v Ljubljani imenovala za častnega profesorja, zaradi zaslug pri njenem ustanavljanju in istega leta je postal bibliotekar Centralne medicinske knjižnice, kjer je delal do upokojitve l. 1948. V letih 1946 in 1947 je bil urednik Zdravstvenega vestnika. Umrl je na svojem domu v Ljubljani.

Kamra.si, 22. april 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. aprila 1970 je v Ljubljani umrl Bogo(mir) Pregelj, slovenski publicist, bibliotekar in prevajalec. Rodil se je 22. oktobra 1906 v Vižmarjih pri Ljubljani.  Bil je prvi sin pisatelja Ivana Preglja. Ljudsko šolo in gimnazijo je obiskoval v Kranju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1928 diplomiral germanistiko, komparativno literaturo in komparativno gramatiko. Po specializaciji v Leipzigu in služenju vojaškega roka v Sarajevu se je zaposlil kot knjižničar, v Ljudski knjižnici Prosvetne zveze v Ljubljani. Njegova prva zaposlitev je bila v knjižnici, ki ji je do konca aktivnega udejstvovanja posvetil veliko pozornosti. Službena pot ga je potem vodila v Smederevo, in Bački Petrovac, septembra 1937 pa je bil premeščen na I. državno realno gimnazijo v Ljubljani, kjer je poučeval jezike do 1945. Med vojno je aktivno sodeloval v OF. Januarja 1945 je bil aretiran in zaprt, nato pa napoten v internacijo. Ker je bil prehod čez Jezersko že zaprt, se je vrnil v Ljubljano. Po vojni je delal najprej kot tajnik komisije za vojno škodo na kulturnih spomenikih. Leta 1946 se je posvetil problematiki tedanjih ljudskih in znanstvenih knjižnic in je nato vse življenje ostal povezan s knjižničarstvom. Od 1952 je honorarno poučeval nemško književnost na Višji pedagoški šoli v Ljubljani - kasneje Pedagoški akademiji. Leta 1959 se je tu zaposlil kot redni profesor za nemški jezik, nemško književnost, fonetiko in metodiko nemškega jezika. V slovenski kulturni prostor je posegel s prevajanjem iz nemščine in angleščine tako mladinskih del kot leposlovja za odrasle ter s publiciranjem v mladinskih in kulturniških revijah. Bil je sodelavec lista Gradimo in urednik njegove filmske in radijske rubrike. Sledi njegovega dela in aktivnega življenja pa najdemo še na mnogih področjih: Od leta 1956 do 1960 predsednik prvega Društva diabetikov, Generalni tajnik [[Der internationale Deutschlehrerverband (Mednarodno društvo učiteljev nemškega jezika), kje