Kamra.si, 8. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...8. julija 1961 se v Slovenj Gradcu rodil Borut Bončina, arhitekt, oblikovalec in urbanist Arhitekt, urbanist in oblikovalec. Po osnovni šoli, ki jo je obiskoval na Prevaljah se je vpisal na ravensko gimnazijo in kasneje na Fakulteto za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, kjer je leta  1990 tudi diplomiral pri prof. Janezu Koželju z naslovom Urbanistična in arhitekturna študija razširitve in preureditve pokopališča sv. Barbara pri Prevaljah. Specializiral je leta 1996 v Sapporu na Japonskem z delom Environmental Administration for Easern European Countries. Kot pripravnik in kasneje strokovni sodelavec za prostorske ureditve in prostorske akte je bil zaposlen na Občini Ravne na Koroškem (1991–1992), nato kot referent na Upravni enoti RS, Ravne na Koroškem (1995). Bil je namestnik vodje (župana) za prostor Občine Ravne-Prevalje (1995–1998) in pomočnik predstojnika (župana) za urbanistično in prostorsko načrtovanje na Občini Prevalje (od 1999–2006). Od 1. maja 2006 deluje kot samostojni pooblaščeni arhitekt v Arhitekt Borut Bončina s. p. Deloval je tudi v KUD »Studio 90« pri organiziranju kulturnih prireditev (1993–1996) in Društvu urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije. Je tudi ustanovni član odbora za ustanovitev Društva arhitektov Koroške. V zadnjih letih se je v sodelovanju s Koroškim filatelističnim društvom uveljavil tudi kot oblikovalec filatelističnih sklopov oz. enot, kamor umeščamo razglednice in dopisnice vseh vrst, običajne kuverte in kuverte z dotiskom ter seveda poštne znamke in poštne žige. V teh njegovih delih se kaže »sledljivost mestnega oziroma lokalnega in ob pošiljanju istočasno tudi globalnega oziroma nenazadnje tudi kozmičnega.« Filatelistična »zgodba« avtorja Boruta Bončine je  podrobneje predstavljena na portalu Kamra pod naslovom Ko se srečata domoznanstvo in filatelija. V letu 2011 je izdelal uradni poštni znamki Pošte Slovenije v počastitev Maribora kot Evropske prestoln

Kamra.si, 7. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. julija 1890 se je v Benediktu v Slovenskih goricah rodil duhovnik Friderik Sternad. Umrl je 18. februarja 1990 v Podčetrtku. Svoje temeljno duhovno poslanstvo je Friderik Sternad združeval z izrednim zanimanjem za naravoslovje, predvsem za geologijo. Preučil je vse vrste kamnin, ki se nahajajo v Obsotelju in na Kozjanskem ter iz njih ustvaril bogato zbirko. Kraju, ki ga je z leti vzljubil kot svoj dom, je želel napredek v razvoju, zato je iskal številne možnosti v njegovih naravnih lepotah in danostih. Z odkrivanjem vrelcev in zdravilnega učinka vode je odločilno vplival na razvoj »atomskih toplic«, ki so bile v pomoč bolnim ljudem ter pomenile gospodarski napredek kraja. Friderik Sternad se je rodil v revni kmečki družini in kot deveti otrok kmalu ostal brez matere. Osnovno šolo je obiskoval z vedoželjnostjo ter se odločil šolanje nadaljevati v bogoslužju. Sveto Novo mašo je daroval 15. avgusta 1914 pri Sv. Treh Kraljih v Slovenskih goricah. Med prvo svetovno vojno je zbolel za sušico in se zaradi bolehanja začasno upokojil. Ko je že popolnoma obležal, ga je skrbno negovanje sester usmiljenk v slovenjegraški bolnišnici vendarle pozdravilo. Ponovno je lahko nastopil delo duhovnika. Nekaj časa je služboval na Ptujskem polju in v Šmartnem ob Paki, leta 1935 pa je pričel svojo duhovniško in življenjsko pot v Podčetrtku. Kot duhovnik je mlade farane učil spoštovanja maternega jezika in ljubezen do njega širil tudi med starejše. Drugo svetovno vojno je preživel na Hrvaški, kamor so ga Nemci že na začetku vojne izgnali skupaj z drugimi slovenskimi duhovniki. Po petih letih izgnanstva se je vrnil v Podčetrtek ter od vojne popolnoma uničeno in izropano župnišče ponovno postavil na noge. Takoj po prihodu v Podčetrtek leta 1935 se je Sternad pričel zanimati za toplo vodo v bližnji Harini Zlaki na Hrvaškem, ki je blagodejno vplivala na ljudi. Leta 1952 je dal vodo na analizo, ki je pokazala, da je topliška voda med najmočnejšimi radio

Kamra.si, 5. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. julija 1934 (Sallanches, Francija) je umrla Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka. Rodila se je 7. novembra 1867 v Varšavi.  Marie Curie je bila pionirka na področju raziskovanja sevanja, skupaj z Becquerelom in možem kot prva ženska Nobelova nagrajenka za fiziko in osem let kasneje tudi Nobelova nagrajenka za kemijo. Rodila se je v Varšavi in se preselila v Pariz, kjer je na Sorbonni študirala kemijo in fiziko, ter postala prva ženska, ki je tam poučevala. Na Sorbonni je srečala svojega bodočega moža Pierra Curieja, s katerim sta skupaj proučevala radioaktivne snovi in leta 1898 odkrila, da uranova ruda (uranova svetlica) vsebuje neznano snov, ki je bolj radioaktivna od urana, pridobljenega iz nje. Do leta 1898 sta našla edino možno logično razlago za njuno opažanje. Uranova svetlica mora vsebovati neko neznano sestavino in tako je 26. decembra napovedala obstoj nove snovi. Leta 1902 sta po dolgem neprestanem delu in še posebej pri prečiščevanju radijevega klorida odkrila dva nova kemijska elementa; prvega sta po Mariejini rodni Poljski poimenovala polonij, drugega pa zaradi njegove močne radioaktivnosti radij. Za to odkritje in za nadaljnje preučevanje radija je leta 1911 prejela Nobelovo nagrado za kemijo. Curiejeva je poleg Paulinga edina, ki je prejela Nobelovo nagrado za dve različni znanstveni področji. Tudi Bardeen je na primer prejel nagrado dvakrat, vendar obakrat za fiziko.  

Kamra.si, 4. julij 2021 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...4. julija 1846 se je na Ježici nad Ljubljano rodil Fran Levec, slovenski literarni zgodovinar, esejist, urednik in slovaropisec. Umrl je  2. decembra 1916 v Ljubljani. Fran Levec se je rodil 4. julija 1846 na Ježici kot prvi izmed petih otrok staršema Gašperju in Ani. Družina se je kmalu preselila v Radomlje pri Kamniku, kjer je Levec preživel svoja otroška leta. Pri devetih letih se je preselil k babici v Ljubljano in tam začel obiskovati drugi razred osnovne šole v Ljubljani. Leta 1859 se je vpisal v prvi razred gimnazije, ki jo je leta 1867 z odlično oceno na maturi dokončal. V dijaških letih je bil domači učitelj, med drugim pri Janku Kersniku. Bil je sodelavec Zgodnje Danice, Slovenskega glasnika, Učiteljskega tovariša, dijaškega lista Torbica, leta 1862 pa rokopisne literarne knjige Triglav. Leta 1867 je odšel na dunajsko univerzo, kjer je študiral slavistiko, germanistiko, zgodovino in zemljepis. Dunajsko obdobje Levčevega življenja (1867-1871) je bilo obdobje aktivnega političnega sodelovanja, dopisovanja s slovenskimi literati Jurčičem, Celestinom,Stritarjem,Kersnikom ,Šukljetom in Levstikom ter obdobje javnih nastopov na akademskih prireditvah. Na Dunaju je deloval v Stritarjevem in v Ljubljani v Levstikovem krogu, kjer je veljal za eno osrednjih literarnih in kulturnih osebnosti. Prve pesmi je izdal v dijaškem zborniku Venec, v začetku 70. let je objavil nekaj potopisnih feljtonov, nato prešel v kritiko in literarno zgodovino. V letih 1862–75 je pisal pesmi. Leta 1871 je začel poučevati na gimnaziji v Gorici,leta 1873 pa na ljubljanski realki, kjer je služboval 28 let. Poučeval je slovenščino, nemščino, zgodovino in zemljepis. Bil je sodelavec Zvona in Slovenskega naroda. 1881–90 je bil soustvarjalec in urednik Ljubljanskega zvona. Kot kritik, organizator in mentor sodi med utemeljitelje slovenskega realizma, vplival je npr. na razvoj Aškerčeve poezije. Odmevna zanj je bila literarnoteoretično polemika z Jankom Pajk